Združenje Gojiteljev Diskusov
Fishbox
MrPet
Aquashop

zaTelebane2

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Prijava

Članki

Piranje

Piranje. Vsi jih poznamo kot mesojede in krvoločne ribe, ki raztrgajo vsak kos mesa, ki jim ga ponudite oz. ki jim prekriža pot. Članek pa je namenjen predstavitvi vrst piranj in njihovih potreb, če želimo imeti te prekrasne ribe tudi doma v akvariju.

Piranje delimo na dve glavni skupini oz. dva roda. To sta Serrasalmus in Pygocentrus. Pri rodu Pygocentru poznamo tri vrste: Navadna piraya, Rdečetrebušna in Cariba. Nekateri še zraven prištevajo Ternetzi, ampak po mojem mnenju to ni samostojna vrsta. V skupino Serrasalmus spada trenutno 24 vrst piranj, vendar jih je bom našteval. Podatke o vrstah lahko najdete na internetu, nekaj pa tudi na strani AquaNubis

Zakaj sploh razlagam o teh dve rodovih. Predvsem zato, ker so Pygocentrus vrsta jatne ribe, medtem ko imamo lahko iz vrste Serrasalmus v akvariju samo po en primerek ribe (obstajajo tudi izjeme – naprimer Serrasalmus geriy).  

Moramo vedeti, da ko imaš v akvariju posamezen primerek Serrasalmus vrste, je to velika razlika, kot da bi imel noter naprimer kakega oskarja. Oskar plava in nori sem in tja, piranja je večino časa pri miru, tu pa tam se zmiga iz enega kota v drugega. Torej za neko opazovanje in predstavitev obisku ni ravno najbolj interesantna riba. Navsezadnje piranje niso neke večbarvne ribe, da bi izgledalo kot da imamo v akvariju »pisanko«. Večina piranj je v svoji zreli dobi večina sive ali drugih temnejših barv.

1. Akvarij, voda, ureditev, filtracija

A.) Pygocentrus vrste, kjer je lahko v akvariju več primerkov skupaj

pygocentrus_nattereri_2.jpg pygocentrus_nattereri_4.jpg

Prvo kot prvo je treba upoštevat, da piranje zrastejo v ogromne ribe, zato tudi rabijo ogromne akvarije. Po mojih merilih bi rekel vsaj 100 do 150 litrov vode na posamezno ribo. To pomeni 150 litrov vode v 400 litrskem akvariju, ne 150 litrov kot samostojen akvarij. Vsak volumen, ki je manjši, lahko vpliva na razvoj ribe telesno in »duševno«. Kaj hitro lahko pride do telesnih deformacij, nepravilne rasti, apatičnost rib (neješčost, plašnost,….),… Volumen akvarija mora biti velik in to brez izjem.


Voda naj ima nekje naslednje lastnosti:
-    pH med 6 in 7
-    temperatura med 26 in 28 stopinj Celzija
-    karbonatna in skupna trdota nekje med 3 in nekje 10
-    za amoniak in nitrit ne rabim posebej poudarjati, da morata biti nula, nitrat pa nekje do 20.
Tukaj bi priporočal najmanj tedensko menjavo vode po 30 – 40 %, odvisno tudi od same filtracije in ureditve akvarija.

Filtracija mora bit res zelo dobra, sploh glede na to, s kako hrano so hranjene. Še posebej, ko so mlade in jih treba hranit vsakodnevno vsaj 2x. Z njihovo rastjo se nato tudi hranjenje zmanjša, tako da odrasle lahko hranimo na primer samo dvakrat tedensko. To pišem iz svojih izkušenj, ki se pa razlikujejo od akvarista do akvarista. Vsak akvarist si mora sam ustvarit nek ciklus hranjenja, glede na potrebe svojih rib. Če ostanemo še malo pri filtraciji, bi priporočal res dobro narejen in velik triprekatni filter. Lahko je v sklopu akvarija (notranji) ali kot posamezna enota. Ti so res najbolj učinkoviti in čistijo (filtrirajo) vodo tako kot treba. Druga opcija so pa še zunanji filtri, ampak dokler je možnost prekatnega, jo je potrebno izkoristit.

Sama ureditev akvarija ne rabi biti nič posebnega. Nekaj korenin, nekaj rastlinja – tukaj bi priporočal močnejše rastline, ki imajo močan oprijem v podlagi. Še prehitro se kaka piranja zažene in izruva kako rastlino. Pa seveda urejeno po lastne okusu, tako je akvaristu samemu lepo na pogled. Še vedno dela akvarist vse za sebe in ne za druge.

B.) Serrasalmus vrste

serrasalmus_elongatus_1.jpg

Bistvenih razlik v sami ureditvi akvarija, kvaliteti vode, filtraciji in volumnu akvarija v primerjavi z Pygocentrus vrsto ni. Voda enakih lastnosti, amoniak in nitrit prav tako nula, nitrat nekje do 20. Filtracija čim boljša, volumen akvarija čim večji. Večji je akvarij, bolje se bo riba počutila. Tudi v sami ureditvi ni nekih posebnosti – pač, da je lepo na oko in obenem dovolj prostora za prosto gibanje ribe. Povzetek bi se slišal nekako tako: »Kar je dobro za Pygocentrus vrsto, je dobro tudi za Serrasalmus.«

serrasalmus_manueli_1.jpg

Moram pa tukaj poudarit nekaj izjem. Te so:
-    Serrasalmus rhombeus
-    Serrasalmus manueli
-    Pycgocentrus piraya

Te vrste lahko zrastejo tudi do 50 in več centimetrov, čeprav v akvariju zelo težko. Ta dejavnik je potrebno vsekakor upoštevati.

serrasalmus_rhombeus_2.jpg


2. Hrana
Hrana za piranje naj bo vsa na mesni osnovi plus žive ribe. Za meso se lahko uporablja vse vrste mesa na primer morske rake (škampi (seveda njihovo meso, ne žive)). Izbira hrane je res velika. Odsvetujem pa hranjenje z briketi in listnato hrano. Pa treba je pazit, da meso ni premastno. Če je gor kakšen košček masnega pa ne škodi.



3. Čiščenje akvarija
Kot sem že prej napisal, sama menjava vode vsaj 30-40 % tedensko. Pri tej menjavi pa se še počisti dno in očistijo šipe. Šipe čistiš z magnetom, dno pa posesamo s sesalcem.
Ribe med samim čiščenje ostanejo v akvariju. Sam postopek čiščenja pa naj deluje čim bolj mirno. Piranja je riba, ki se zelo hitro prestraši in pol samo »treska« po akvariju. Zamislimo si 30 centimetrsko ribo, ki se zažene v šipo. Verjamem, da tega poka noče nihče slišat.
Sam spadam bolj med tiste »norce«, ki med čiščenje v akvarij posegajo kar z roko. Za šipe ne uporabljam magneta, ampak v roko krpo in kar po domače zdrgnem šipe.


4. Literatura
Kar se tiče same literature, sam ne dam kaj bog ve na njo. Še prevečkrat se je izkazalo, da sta literatura in praksa vsaka na svojem bregu reke. Če rečem drugače – marsikdaj literatura v praksi odpove. Zato se sam raje poslužujem spletnih forumov, kjer lahko izveš praktično vse o ribah iz prve roke in kaj se dejansko dogaja v akvarijih. Daleč najboljši med temi forumi mi je http://www.piranha-fury.com/ , katerega član sem tudi sam. Moje priporočilo je temeljito branje teh forumov, kot pa gole literature.

Na kratko mislim da bi bilo to to, upam da sem vsaj malo pripomoral k splošnem razumevanju te vrste rib, ki veljajo za krvoločne ljudožerce in nevem kaj še vse. Če se z njimi ravna kot se s to vrsto rib mora, znajo bit prav miroljubne in trpežne, pa tudi lepe na pogled.

Vprašanja v zvezi z člankom lahko postavljate na forumu v zato namenjeni niti.

Članek je last njegovega avtorja in ga ni dovoljeno objavljati brez njegovega dovoljenja. Avtor si pridržuje vse pravice.

Facebook

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Sodelujemo z

Sponzorji

Sodelujemo z

Izvedba Web+ER