MrPet
Aquashop
Fishbox
Združenje Gojiteljev Diskusov

zaTelebane2

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Prijava

Članki

Rjave alge v akvariju

Skoraj vsak akvarist je imel kdaj izkušnjo z razcvetom rjavih kremenastih alg a akvariju. V večini primerov se je do izbruha prišlo na koncu faze utekanja (ciklanja) ali takoj po njej. Pogosto izginejo takoj, ko se razmere stabilizirajo ali po nekaj mesecih.

 

Rjave_alge

Foto: Rjave kremenaste alge - diatomeje

Kaj so rjave kremenaste alge ali diatomeje?

 

Kremenaste alge ali diatomeje so vrstno pestra in številčna skupina alg fitoplanktona. Mnoge vrste so pritrjene in vezane na litoral (plitkomorka obala). Skupna značilnost je celična stena (frustula) iz silicijevega dioksida, ki varuje protoplazemski del celice. Živijo posamično (solitarno) ali se celice povežejo v različno oblikovane kolonije. Delimo jih na radialno somerne Centrales in na dvobočno somerne Pennales. Frustula je sestavljena iz pokrovčkom podobnih valv, ki se prilegajo ena drugi. Struktura silicijevih celičnih sten je pomemben
taksonomski znak (Wetzel, 2001).

 

Kremenaste alge se najpogosteje razmnožujejo vegetativno s celično delitvijo, ponavadi ponoči. Spolno se razmnožujejo periodično po ponavljajočih delitvah, ko celice dosežejo minimalno kritično velikost, to je 30 – 40 % maksimalne velikosti. Spolno razmnoževanje inducirajo tudi vrstno specifične razmere v okolju, ki so kombinacija svetlobe, temperature, hranil, kovin v sledeh, organskih rastnih dejavnikov in osmolarnosti. Po spolnem razmnoževanju imajo celice ponovno maksimalno velikost. Dvobočno somerne kremenaste alge Pennales se razmnožujejo z izogamijo z ameboidnimi gametami, medtem ko se radialno somerne Centrales razmnožujejo z oogamijo. Po združitvi dveh gamet se razvije avksospora, ki se deli takoj ali pa preživi obdobje mirovanja.

 

Diatomeje asimilirajo velike količine silicija in znatno vplivajo na silicijev cikel v jezerih in rekah, (Wetzel, 2001). So indikatorji okoljskih razmer v vodnih ekosistemih. Pomembnost kremenastih alg temelji na njihovi vlogi v prehranjevalni verigi, sodelujejo pri bioegenem prezračevanjem površinskih vod in v biogeokemijskih ciklih. Kot ena najbolj vrstno bogatih komponent v vodotokih so kremenaste alge pomemben element biodiverzitete in genetskega materiala, ker se neposredno odzovejo na mnoge fizikalne, kemijske in biološke spremembe v vodnih ekosistemih kot so temperatura, koncentracija hranil in herbivorija (Stevenson & Pan, 1999).


Na sedimentacijo kremenastih alg v jezerih vplivajo tudi vsebnosti različnih snovi v vodi. Relativno malo povečanje fosforja lahko poveča produkcijo kremenastih alg in sedimentacije, kar končno povzroči redukcijo silicija in njegova vsebnost posledično določa produkcijo kremenastih alg.Ugotovili so, da se frustule, ki se sedimentirajo v litoralni in plitvi profundalni coni, bolj raztapljajo kot tiste, ki se sedimentirajo v globoki profundalni coni. Pod rahlo kislimi pogoji, kakršni so v hipolimniju nekaterih meromikticnih jezer, se frustule kremenastih alg bolj raztapljajo kot v sedimentih z višjim pH-jem.

 

Presežek silikatov

Rjave kremenaste alge za rast potrebujejo silikat oz. kremen, ki je lahko prisoten tudi v vodovodni vodi. Prisotnost silikata v vodi lahko preverimo s Seachem ali Salifert testom in ugotovimo ali je vzrok ravno v tem.

 

Presežek hranil in organskih snovi

Obdobje utekanja akvarija je čas, ko lahko voda vsebuje visoke vrednosti organskih snovi, NO2 in hkrati nizke ravni NO3 in Po4, kar predstavlja idealne pogoje za rjave kremenaste alge.

 

Presežek joda

Do porasta rjavih alg privede tudi preveč joda v vodi.  Preverite ali pripravki, ki jih uporabljate za pripravo vode (tudi jodirana sol) ne vsebujejo joda.

 

Nadzor rjavih kremenastih alg

Menjava vode

Z rednim vzdrževanjem in rutinsko menjavo vode v akvariju lahko naredimo največ.
Dobro vzdrževanje rutinsko in redno vodi spremembe bodo pomagale veliko. Če v obstoječem akvariju porastu rjavih kremenastih alg sledijo cianobakterije, je očitno da je v vodi raztopljenih preveč organskih spojin. Če bomo vzdrževali kakovost vode, v času (nekaj tednov do nekaj mesecev) je zalo verjetno da se porast umiri ali pa alge celo izginejo popolnoma.

 

Ročno odstranjevanje

Rjave kremenaste alge se na podlago ne priraščajo čvrsto, zato jih z lahkoto odstranimo mehansko. Zato je najbolje, da jih iz dekoracije, stekla ali rastlin enostavno obrišemo s primerno gobico, roko ipd in jih kasneje še dodatno posesamo iz akvarija s cevjo.

 

Odstranitev silikatov

Če je v vaši vodovodni (oz. vodi za menjavo) preveč raztopljenih silikatov (3-4 ppm ali več) bo vaš akvarij skoraj gotovo poraščen z rjavimi kremenastimi algami. Kot rešitev lahko uporabimo vodo iz reverzne osmoze ali drugega vira, ki ne vsebuje povečanih količin silikata.

 

Drugi način za odstranitev silikatov obstaja s fosfatnimi odstranjevanjevalci. Ti odstranijo tudi silikate. Gre za izdelke kot so Seachem PhosGuard, Gone Metal ali različne filtrirne gobice za odstranjevanje fosfatov.

 

Čas je vaš zaveznik

Kot akvarij zori, problem z diatomejami pogosto zbledi. Če se v akvariju pojavijo večje biološke motnje ali težave (običajno sesutje biološke filtracije) in smo pri tem prisiljeni izvajati večje menjave vode se diatomeje ali rjave kremenaste alge pojavijo ponovno. Problem bo spet zbledel, ko se bo ponovno vspostavilo primerno biološko ravnovesje, pri čemer akvarij vzdržujemo redno in z manj korenitimi posegi.

 

Čistilci - algojedci

Nekaterim algojedcem še posebej dobro teknejo rjave alge. Pri tem je najbolj uspešen Otocinklus, čeprav jih boste morda morali v večji akvarij naseliti večje število.

 

otocinclus

Otocinclus

 

Tudi polži kot je sviteki (Planorbarius corneus) in Neritina reclivata so zelo primerna izbira, saj se prehranjujejo z algami. Tudi nekatere vrste kozic se bodo lotile rjavih diatomej.

 

neritina   svitek
Neratina in Svitek

Žive rastline

 

Kot velja že staro pravilo. Če posadimo veliko rastlin bo manj prostora in hranil za alge. Če akvarij posadimo z večjo količino, še posebej hitro rastočih rastlin kot so Hygrophyla polisperma, Limnopyla sessiliflora, valisneria gigantea in podobne bomo korak bližje k akvariju brez rjavih kremenastih diatomej.

 

Roman Gril – DISKUS RoManijA
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Facebook

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Sodelujemo z

Sponzorji

Sodelujemo z

Izvedba Web+ER