Aquashop
Fishbox
MrPet
Združenje Gojiteljev Diskusov

zaTelebane2

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Prijava

Članki

Zunanji prekatni filter - SUMP

V morski akvaristiki, boste zasledili povsem drugačno filtracijo, kot jo uporabljamo v sladkovodni. Za filtracijo v morski akvaristiki se uporablja SUMP, to je steklena posoda, ki se v večini primerov nahaja v omarici pod akvarijem.

 

Primer sumpa v morskem akvariju
Primer sumpa v morskem akvariju
V sump pride tako vsa tehnika (penilnik, odstranjevalec fosfatov, kalcijev reaktor,…) več o sumpu v morski akvaristiki, bo najbolje obiskati www.sloreef.com kjer vam bodo o tem več in bolje razložili, mi pa ostanimo pri sladki vodi.

Zakaj se odločiti za zunanji prekatni filter v sladkovodni akvaristiki?
Razlog je zelo preprost. V takšen filter lahko vstavimo vso tehniko, ki jo povprečni sladkovodni akvarij premore, to se pravi črpalko in grelec. V kolikor pa želimo svojim ribicam ponuditi kaj več, pa lahko tako v takšen filter namestimo tudi razne odstranjevalce nitratov, nitritov,…, karbon, namestimo CO2 difuzor, kateri nam skrit v omari raztaplja CO2 za lepšo in hitrejšo rast rastlin, razne dozatorje gnojil,… Zaradi večje velikosti posode, se pridobi na volumnu filtrirnega materiala in s tem posledično večja površina za domovanje bakterij. Takšen filter pa je lahko skrit v omari pod akvarijem, v drugem prostoru za akvarije ali celo v drugi etaži stanovanja (vse to je odvisno od potreb lastnika in o prostoru, ki ga ima vsak posameznik na razpolago). Ena glavnih prednosti takšnega filtra, pa je vsekakor enostavnejši in hitrejši dostop do samega filtrirnega materiala in tehnike. To vam precej poenostavi in pohitri čas, ko je potrebno v filtru kaj postoriti, kot je npr. zamenjava vate, menjava oz. čiščenje tehnike, menjava materialov za odstranjevanje nitritov, nitratov, itd.

Glede na to, da je le peščica sladkovodnih akvaristov, ki takšno vrsto filtracije v svojih akvarijih uporablja in ker imam odlične izkušnje s tovrstnim filtriranjem vode v mojem 400 litrskem akvariju, vam bom skušal razložiti, kako je takšen filter sestavljen, povezan z akvarijem in ostalo tehniko, itd. V ta namen se bom skušal držati predvsem opisa mojega sistema, bom pa si pomagal tudi z ostalo literaturo, ki je dosegljiva prav vsakemu, ki ima svoj računalnik priključen na internetno omrežje.

 

102_0246.jpg
Pogled s prednje strani
Za svoj 400 litrski akvarij, kot sem že v uvodni besedi dejal, uporabljam zunanji prekatni filter. Sam sem si ga zasnoval tako, da je skrit v omari pod akvarijem in da mi omogoča veliko večji volumen filtrirnega materiala, kot omogočajo razni zunanji filtri, ki se jih danes dobi na tržišču. Sama steklena posoda je čisto preprosti stekleni akvarij dimenzije 60x40x40 cm in ima tako volumen 96 litrov. Samo posodo pa je potrebno le še dopolniti z ravnimi steklenimi pokončno postavljenimi kosi, ki so s silikonom pritrjeni na zadnjo ter prednjo stran. Vsaka druga stranica pa mora biti dodatno pritrjena tudi na spodnjo stran te posode. Te stranice morajo višinsko različno segati, kar omogoča gibanje vode iz akvarija, skozi filtrirni material nazaj v akvarij. Višina teh stranic je v mojem primeru takšna, da je (iz leve proti desni) prva stranica 5cm dvignjena in ima tako spodaj voda 5cm prostora za odtekanje, druga stranica je postavljena do tal in je 5cm nižja od prve, tretja pa je 102_0237.jpgpostavljena tako kot prva (nekoliko čudno se sliši ampak vse tri stranice so enako visoke, le da so po višini zamaknjene za 5cm napram prejšnji). Prostori med temi stranicami imenujemo prekati in so namenjeni postavitvi filtrirnega materiala. V mojem primeru je prvi prekat širine 10cm, kjer mi voda po PVC cevi priteka iz akvarija in gre najprej skozi belo vato, katero nekje na 14 dni. zamenjujem z novo pod vato pa imam postavljeno modro gobo različnih gostot. Celotni prekat tako služi predvsem mehanski filtraciji. Drugi prekat je širine 20 cm in je zapolnjen z dvanajstimi litri BIO žogic namenjenih za naselitev bakterij, ter modro gobo, ki bolj kot ne služi temu, da drži žogice pod vodno gladino in temu, da te kroglice drži kot nekakšen podstavek. Tretji prekat širine 15 cm pa je namenjen le keramiki, s skupno prostornino kar 7,5 litra in je prekat prav tako kot drugi namenjen biološki filtraciji. Zadnji prekat, pa je širine 15 cm in je v večji meri namenjen predvsem črpalki EHEIM 1250, ki s pretokom 20 l/min vrača vodo iz filtra nazaj v akvarij. V zadnjem prekatu je poleg črpalke nameščen tudi 250W grelec proizvajalca Jager. Skupaj tako filter vsebuje kar 41 litrov različnega filtrirnega materiala, kar je v primerjavi s filtri na tržišču precej več in posledično imamo s takšnim filtrom manj nevšečnosti s slabo vodo.

104_0405_2.jpg
Postavitev filtrirnega materiala
V kolikor se odločimo za tovrstno filtracijo, si je že v začetni fazi izdelovanja akvarija potrebno zamisliti, kje bo postavljen preliv. Izdelava notranjega preliva je zelo enostavna. Pregradi se vogal akvarija, ki je v zadnjem delu akvarija, v kolikor pa je akvarij viden iz dveh ali treh strani, pa si izberemo kar sredino stranice, ki ni vidna. V kolikor pa bo akvarij viden iz vseh štirih strani, pa si preliv lahko postavimo npr. na sredini akvarijske posode in ga s pomočjo dekoracije zakriješ. V mojem primeru sem za preliv namenil zadnji levi kot in v ta namen uporabil kar steklene stene, ki segajo od dna pa do 5 cm pod vrhom akvarija. Na vrhu preliva se namesti grabljice skozi katere se pretaka voda, obenem pa se prepreči, da bi v preliv potegnilo tudi kako neprevidno ribico. V kolikor pa imamo željo svoj stari že obstoječi akvarij opremiti z zunanjim prekatnim filtrom, si lahko pomagamo z102_0235.jpg zunanjim prelivom (na tržišču se že najdejo takšni prelivi različnih oblik). Seveda pa nam namestitev takšnega preliva mora omogočati tako prostor, kot tudi estetika, da ni preliv viden pri pogledu na akvarij. Na dnu preliva je potrebno izvrtati dve dovolj veliki luknji, v kateri vstavimo skoznika (ang. Bulkhead) na katerega zalepimo PVC cevi, ki jih napeljemo za dovod vode v filter in nazaj. PVC cevi, kolena, ventile,… sem zlepil s pomočjo TANGIT  lepila, ki po besedah prodajalca, ki se poslovno ukvarja s postavitvijo bazenskih sistemov stopi obe PVC strani in ju nerazdružljivo združi v celoto. Tovrstni spoj izpusti vodo le v primeru naše napake, v kolikor nismo obe površini predhodno pravilno pripravili. PVC površini, ki ju hočemo zlepiti moramo pred lepljenjem pripraviti tako, da ju z alkoholom očistimo (cevi, kolena, ventili,…, so nekoliko mastni) in ju z dovolj veliko količino lepila premažemo. Ko obe površini združimo, ju pustimo stati nekaj minut. Preden se vodo po teh spojih spusti, pa jih je priporočljivo vsaj 12 ur pustiti, da se posušijo. Nekateri pravijo, da se spoj posuši že veliko prej, ampak moje mnenje je, da raje počakaš nekaj ur več, kot pa da ti spoj spusti in ti v mojem primeru na parket izpusti 400 litrov in več vode.

durso01.jpg
DURSO sistem
Preliv, opisan v tem članku, je prirejen za dotok vode v filter pod akvarijem. V teh primerih je osnovni problem klokotanje, ki ga povzroča pretok vode. Klokotanje vode se uspešno prepreči z dušilcem zvoka, ki je v mojem primeru narejen po DURSO sistemu, o katerem si lahko več preberete na internetni strani www.dursostandpipes.com

Preliv ima dimenzije 20cm x 15 cm in je zasnovan povsem klasično z dvema izvrtinama, ki služita iztoku za vodo v filter pod akvarijem in cevi za črpanje vode nazaj v akvarij. Za iztok sem izbral sistem z 32 mm cevmi, za povratni sistem iz črpalke pa sistem z 20 mm cevmi. Na vrhu iztočne cevi je montiran dušilec zvoka, ki sem si ga po opisu DURSO dušilca izdelal sam. Za izdelavo dušilca sem potreboval kapico, 5 in 10 cm dolga kosa cevi, T člen in L člen. Na spodnji del dušilca, pa glede na višino akvarija prilepiš še primerno dolgo cev. V kapico pa ne pozabite izvrtati luknjico skozi katero vleče zrak! Premer luknjice je pri vsaki napeljavi drugačen in je težko reči kakšen naj bi bil in sem si zato jaz na vrh kapice namestil mali ventilček, s katerim sem ob uravnavanju pretoka vode, lahko natančno nastavil. Na spodnji del skoznika, ki je namenjen pretakanju vode iz akvarija v filter je potrebno manestiti tudi ventil, ki naj ne bo nikoli do konca odprt, saj s tem bomo dosegli tišji sistem. Stekleni del preliva mi je naredil kar steklar, ki je delal moj akvarij. Prav tako je izvrtal luknje v dnu. Ostala dela so relativno zelo enostavna in ne zahtevajo posebnih orodij.
103_0305.jpg
Na vrh preliva se zlepijo grabljice. V ta namen sem uporabil že kar narejene grabljice, katere je možno kupiti v trgovini Korala na Brezovici. Omenjene grabljice so dvodelne: osnova in grabljice, kar je precej praktično, saj lahko grabljice kasneje kadarkoli enostavno snamemo, recimo za potrebe čiščenja. Osnovni del sem s silikonom pritrdil na vrh zunanjega dela steklene stene preliva, tako da je vrh osnovnega dela grabljic poravnan z vrhom preliva.

Za povezavo črpalke v filtru in tanjšim skoznikom, ki ima na zunanji strani spodnjega dela ki je v omarici navoj, sem sam uporabil kar hitro spojko in vrtno cev, ki se jo največkrat uporablja kar na vrtu.

104_0425.jpg S takšno izbiro filtracije pridobimo predvsem na volumnu uporabnega prostora v akvariju, večjega volumna filtra in seveda posledično estetsko lepši akvarij. Edina stvar, ki je vidna v akvariju je preliv, katerega lahko čisto vsak z malce iznajdljivosti zakrije. Sam sem si pomagal s črnim PVC reliefnim ozadjem, katerega sem postavil na preliv in na celotno zadnjo stran akvarija.

V kolikor je preliv pravilno sestavljen, ni nikakršne nevarnosti pred izlitjem akvarijske vode, saj se v primeru izpada električnega toka voda v obeh posodah vodna gladina(akvarij in filter) vrne na isti položaj, kot je bila ob trenutku zagona. Potrebno je paziti le, da ob začetku čiščenja akvarija izključimo pretočno črpalko v filtru in jo zaženemo le takrat, ko ponovno nalijemo postano, primerno pripravljeno vodo nazaj v akvarij do določene višine gladine!

O akvariju, ki sem ga vseskozi opisoval v članku, si lahko prebereš v temi Moj akvarij 400+L

Pri pisanju sem si pomagal z že opisanim prelivom na spletni strani SLOreef, kateri je v uporabi pri Bojanu Jerini, ki ga ima potopljenega v slani vodi.

 

 

Facebook

Revija

SAM 2013

Preberite novo izdajo revije SAM, kjer boste našli marsikatero zanimivost iz sveta akvaristike.

Sodelujemo z

Sponzorji

Sodelujemo z

Izvedba Web+ER