Akvaristika za začetnike

Vse kar bi začetnik na hitro želel prebrati o akvaristiki in zdravem in varnem začetku akvarija.

Moderator: Ekipa Aquanubis

Uporabniški avatar
Kevin17
Ekipa Aquanubis
Ekipa Aquanubis
Prispevkov: 1335
Pridružen: 17 Feb 2008, 19:59
Kraj: Štanjel

Akvaristika za začetnike

OdgovorNapisal/-a Kevin17 » 22 Sep 2015, 13:50

Vstop v svet akvaristike

Kaj je akvaristika? Je del narave, ki ga prinesemo v naš dom. Popestritev naših sob, delovnih prostorov in tako dalje. Je stvar, ki nas pomirja in vsaj za kratek čas popelje stran od vsakodnevnega tempa življenja.
Pa je res samo to? Še zdaleč ne. Je tudi odgovornost do živih bitij, ki so v naših akvarijih. Je mnogo več kot le želja otroka, da bi za rojstni dan dobil ribico v majhni posodi. In otrokom ponavadi starši ustrežejo, ker se tudi njim zdi ta želja zanimiva. Je celo več od želje nekoga, ki že zna razmišljati o aspektih narave in življenja v njej. Nikoli namreč kar v hipu ne veš vsega.
In zato je treba pred nakupom akvarija poznati vsaj osnove akvaristike. Kajti ni vsaka riba za vse akvarije in ni kakršnakoli voda dobra za katerokoli ribo. Ni v vodi samo to, da jo nujno potrebuje, če hoče živeti, ampak je še nekaj več.
Ampak gremo lepo po vrsti. Najprej za uvod ne strogo strokovno, tako da bo lahko vsak razumel.

Začnimo z akvarijsko posodo - akvarijem. Prvo pravilo in vodilo naj bo, da večji kot je, bolj stabilno bo življenjsko okolje v njem. Seveda vsakogar od nas omejuje prostor, zato je treba le tega izkoristiti kolikor se le da. Lahko je prostora dosti in si bomo privoščili velik akvarij, če ga ni ravno v izobilju, pa bo tudi majhen lep in ustrezen, le prebivalce bomo morali pravilno izbrati.
Dejstvo pa je, da se razne bučke in posode s par litrskim volumnom ne štejejo ravno za akvarij, kar je tudi prav. Še tako majhna ribica potrebuje zadosti prostora, da se ne počuti utesnjeno. Če samo pomislimo, kakšne so površine in posledično prostornine vodnih virov v naravi, nam bo takoj jasno, da tega pri naših akvarijih ne bomo nikoli dosegli. Zato je potrebno stremeti k temu, da naredimo največ kar lahko. Ponudba akvarijev je dokaj pestra, poleg standardnih modelov različnih proizvajalcev je moč kupiti tudi akvarije različnih dimenzij po naročilu. Lahko kupimo celotne akvarijske komplete, ali pa vsak del potrebne opreme posebej.

Pa poglejmo kaj vsebuje akvarijski komplet, oziroma kaj potrebujemo za vzpostavitev našega podvodnega sveta. Poleg akvarijske posode bomo potrebovali še naslednje:
- Pokrov ali konzolo z osvetlitvijo
- Filter
- Grelec

To je tehnika, ki jo rabimo za čisto osnovni zagon akvarija. Odvisno od tipa (rastlinski, nerastlinski, biotop, ipd) postavitve in specifičnih zahtev organizmov, pa bomo potem po potrebi morali posegati še po drugih tehničnih pripomočkih in napravah.
Odvisno od velikosti akvarija, tipa postavitve ter naselitve organizmov, se posamezno prilagajajo zmogljivosti osvetlitve, filtra in grelca. Običajno so sestavljeni kompleti boljših proizvajalcev že ustrezno opremljeni za začetnika, pa tudi za bolj izkušenega akvarista, zato na tem mestu o tem ne bomo razpravljali na dolgo in široko, ker je to dokaj kompleksna tema. Vsi odgovori na to tematiko pa so dosegljivi na samem forumu.

Čisto "gol" akvarij seveda ne izgleda prav nič lepo in niti ni podoben naravnemu okolju, zato bomo vanj seveda dali še:
- Podlago - pesek ali kombinacijo hranilne podlage za rastline in peska.
- Dekoracijo v obliki kamnov in korenin.
Ker stremimo k temu, da bo naš akvarij čimbolj podoben naravnemu okolju, se akvaristi praviloma izogibamo raznim dekorativnim okraskom, kot so recimo amfore ali pa gradovi in potopljene ladjice iz plastike. Izjemoma lahko damo kakšno malenkost v akvarij, vendar pa morajo biti ti dodatki iz neoporečnih materialov in ne smejo zavzemati preveč prostora, kar bi ribam (pa tudi drugim prebivalcem) oteževalo plavanje (gibanje).
Lep primer tega, kako naravna dekoracija lahko popestri akvarij in ima obenem tudi pozitivne učinke, je recimo uporaba drevesnega listja. Naravne korenine pa z oddajanjem taninov tudi blagodejno vplivajo na zdravje in počutje rib.
- Rastline.
Iz istega razloga kot pri dekoraciji, tudi tu za naravnejši videz in zaradi drugih biološko funkcionalnih lastnosti, kot je naprimer fotosinteza s katero nastaja kisik, uporabimo naravne.
Katero vrsto dekoracije in katere vrste rastlin bomo imeli v akvariju, je odvisno od tipa postavitve, ki jo želimo imeti.

Nekaj besed o samih postavitvah. Na kratko: Poznamo biotop akvarije, rastlinske in brezrastlinske akvarije.
- Biotop akvariji so čimbolj verodostojni posnetki naravnega okolja v katerem živijo določene vrste rib. To vsebuje tako izgled v smislu podlage, dekoracije, rastlinja in drugih značilnosti posameznega biotopa, kot tudi ustrezno izbiro prebivalcev za le tega.
- Rastlinski akvariji, v katerih je poudarek – kot že ime pove, na rastlinah. Vsekakor moramo pri takih postavitvah upoštevati tudi prebivalce, katerim moramo omogočiti ustrezno življenjsko okolje.
- Nerastlinski (hardscape) akvariji, v katerih ne bomo imeli rastlin ampak le podlago in ostalo dekoracijo (kamni in/ali korenine). Nekateri od teh so tudi biotop akvariji, najpogostejša in najpriljubljenejša predstavnika sta posnetka naravnega okolja Afriških jezer Malawi in Tanganyika.

Tako, zdaj že vemo nekaj o tem kako naj bi vso stvar kot začetniki zastavili. Že na začetku pa smo omenili, da ni kakršnakoli voda dobra za katerokoli ribo. Kaj to pomeni? Dejstvo je, da se naravna okolja glede na geografsko pozicijo lahko tudi precej razlikujejo med sabo. In razlikuje se tudi sama sestava, ali kot v akvaristiki temu rečemo, kemizem vode. Osnovna parametra, ki določata življenjsko okolje posameznih ribjih vrst sta kislost/alkalnost (pH) in trdota (GH – skupna in KH – karbonatna). Načeloma se pri trdoti upošteva skupna, v nekaterih primerih kot sta recimo že prej omenjena biotopa jezer Malawi in Tanganyika, pa tudi karbonatna. In posameznim okoljem s specifičnimi parametri so prilagojene tudi vrste rib (in drugi organizmi). Napačne kombinacije rib in parametrov najpogosteje rezultirajo v večji izpostavljenosti, oziroma manjši odpornosti proti raznim boleznim, zajedalcem, pa seveda tudi v okrnjenem delovanju njihovih telesnih funkcij in organov. Nekatere ribe so sicer manj občutljive, spet pri drugih lahko ob neupoštevanju kompatibilnosti s parametri kaj hitro nastopi smrt. Zato je to zelo pomembna stvar, ki nikakor ne bi smela biti prezrta. Seveda te vrednosti ponavadi niso določene le na eno številko, ampak obstoja nek razpon, ki je glede na variacije v naravi še dopusten. Tako lahko lažje kombiniramo različne vrste rib, moramo pa poleg tega upoštevati tudi samo kompatibilnost vrst med sabo.

Kaj pa zdaj? Takole je: Iz naših pip priteče voda, ki je praviloma trda in z višjim pH, pri nekaterih izvirih pa tudi mehkejša in z nižjim pH. Pa brez strahu, tudi za "našo" vodo se da izbrati kar nekaj rib primernih tako za večje, kot tudi za manjše akvarije. Pri slednjih so priljubljeni tisti z nano ribicami (do 2 cm), ali pa še pogosteje z kozicami, ki se največkrat priporočajo za najmanjši še dopusten volumen posode, kateri še lahko rečemo akvarij. Ta se giblje tam nekje okoli 20l. Kaj pa, če želimo imeti ribe katerim naša voda ne ustreza? Potem jo moramo optimizirati kar pomeni, da moramo prilagoditi parametre. Glede na to, da se vrednosti le teh da tako zviševati kot tudi zniževati, se da vodo pripraviti praktično za vsako vrsto rib. To lahko storimo tako na naraven način, kot tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in naprav. In zdaj je tu dilema. Ali se kot popoln začetnik "spopasti" s tem optimiziranjem ali pa izbrati ribe, ki bodo ustrezale tistemu kar priteče iz pipe. Vsi, ki imajo nekaj tehničnega znanja in jim kemijski procesi niso ravno tuji, lahko tudi kar takoj poizkusijo na prvi način. Čistim laikom, ki pa nimajo nekega ustreznega predznanja, pa se bolj priporoča druga možnost. Vse je izvedljivo.
Na forumu imamo vzpostavljeno "Bazo organizmov", v kateri so opisi posameznih vrst rib (in drugih organizmov, pa tudi rastlin) in za vsako so podani pogoji tako glede kemizma vode, velikosti samega akvarija, kot tudi kompatibilnosti z drugimi vrstami. Tako je iskanje primernih rib že v začetku lažje.
Vsekakor pa moramo najprej poznati parametre. Te lahko pomerimo sami. Priporočajo se kapljični testerji, lahko pa vzorec vode iz že utečenega akvarija nesemo v katero od nam najbližjih trgovin, kjer imajo tudi akvaristični oddelek in nam jo tam pomerijo.

In sedaj še zadnja, pa zato nič manj pomembna zadeva v procesu priprave akvarija. V prejšnjem odstavku smo omenili pojem »utekanje« (pogovorno tudi ciklanje) akvarija. Kaj je to? Da bi ekosistem v našem akvariju deloval kot mora, ni dovolj, da vanj samo natočimo vodo in vanj damo ribe. To je pravzaprav najpogostejša napaka pri začetnikih. Ampak stvar ni tako preprosta. No, v svojem bistvu sicer je, ampak za to je potreben čas. Namreč, v samem akvariju se mora vzpostaviti polno delujoči dušični cikel, čemur pravimo utekanje. Le ta ponavadi traja najmanj mesec dni. Kaj pomeni dušični cikel? Ko imamo v akvariju enkrat prebivalce in rastlinje, se ustvarja odpadni material (iztrebki rib, odmrli listi rastlin...), katerega razpad producira nevarne toksine, ki so za ribe ne le škodljivi ampak celo pogubni. In tu nastopi »delo« naš filter. V njem se naselijo kulture bakterij, ki poskrbijo, da se odpad oziroma najnevarnejša produkta le tega - to sta amonijak in nitirit, pretvorita v nitrate. Tudi ti niso čisto nedolžni, v manjših oziroma priporočenih dopustnih vrednostih pa niso škodljivi. Pri vzdrževanju njihove ustrezne ravni "pomagamo" filtru z rednimi delnimi menjavami vode, katere se po končanem utekanju praviloma izvajajo tedensko od ¼ pa do ½ celotne količine vode v akvariju, odvisno od tipa postavitve in same naseljenosti, tj. števila in vrst rib ter drugih organizmov. Pa tudi rastline nitrate porabljajo za svojo rast. Hkratno z menjavo vode ponavadi še posesamo - prezračimo podlago (pesek) in tako odstranimo odvečen biološki odpad, ki bi ob razpadu lahko povzročil prekomerno nakopičenje toksinov. Priporoča se tudi 24 urno staranje vode, ki jo pripravljamo za menjavo. Osnovni namen staranja je izničenje eventuelne prisotnosti klora, ima pa staranje tudi druge pozitivne učinke.
No in te bakterije se v zadostnem številu ne razvijejo kar čez noč, tako kot tudi poln nitrifikacijski (dušični) cikel ne steče kar v par dneh. Največja koncentracija strupenih snovi se ob normalnem poteku utekanja praviloma pojavi konec prvega in traja tam do vključno tretjega tedna, lahko tudi dlje. In ravno iz tega razloga akvarij utekamo brez rib in ostalih organizmov. Pričetek oziroma zagon tega cikla pri nenaseljenem akvariju spodbudimo tako, da vsak dan dodajamo manjšo količino ribje hrane, ki razpade in tako služi kot "gorivo" za bakterije.
Po končanem utekanju ribe naselimo postopoma, da preprečimo sesutje komaj vzpostavljenega ravnovesja.

Še pomembni napotki glede naselitve akvarija. Praviloma gre tako: V majhen akvarij majhne ribe ali kozice, v večjega večje ribe. Velika riba v majhnem akvariju nima nobenih niti najmanj ustreznih pogojev za normalno življenje. Klasičen primer zlorabe je zlata ribica v bučki ali mini posodi, velikokrat celo brez filtra. Pri ribah velikosti nekje do 5 cm je preprosto pravilo 1l vode na 1cm odrasle ribe. Torej za 10 pet centimeterskih rib rabimo najmanj 50 vode. Več jo je, bolje je. Pri večjih ribah je razmerje 1.5l na 1 cm, upoštevati pa moramo tudi to, da morajo glede na svojo odraslo velikost imeti dovolj prostora za plavanje, kar zahteve po volumnu še dodatno poveča. Določene ribe se bolje počutijo v jatah, ki štejejo najmanj 6 osebkov (priporočljivo še enkrat več), zato je treba upoštevati še to.

No tako, to so osnovne stvari s katerimi bi moral biti seznanjen vsak začetnik preden se poda v akvaristične vode. Predvsem pa priporočam to branje vsem staršem, ki bi radi svoje otroke razveselili z akvarijem in ribami v njem. Za vsakega hišnega ljubljenčka je treba poskrbeti v skladu z njegovimi potrebami in tudi ribe niso izjema.
Po tem uvodu priporočam prebiranje foruma, saj vsebuje ogromno tem s koristnimi informacijami in odgovori na razna vprašanja tako o tehniki, kot tudi organizmih, dekoraciji, rastlinju in še in še. Najbolje bo začeti kar z "Uvodom v akvaristiko", potem pa počasi naprej. V temi "Akvariji naših članov", pa si lahko pogledate nekatere podrobno predstavljene akvarije, oziroma »čebričke in čebre«, kakor jim na na našem forumu šaljivo rečemo.

To je čudovit hobi, ki v naše življenje prinaša tako radost kot tudi mir, prinaša pa tudi odgovornost. Zavedajmo se je.
Upam, da vam bodo ti napotki pri tem koristili in pomagali.

In še moto akvaristike: Hiti počasi.

Hvala ker ste ste si vzeli čas in to prebrali. Upam, da vam bo prišlo prav.
Igor Cerar - ICs

Vrni se na “Akvaristika za začetnike”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost