MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

V tem forumu najdete vse o anatomiji rib in organizmov
Uporabniški avatar
neofelis
Ekipa Aquanubis
Ekipa Aquanubis
Prispevkov: 49
Pridružen: 18 Jan 2010, 17:08

MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

OdgovorNapisal/-a neofelis » 18 Jan 2017, 20:23

MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

Tjaša Kotnik


Ribe so vretenčarji ki živijo v vodnem okolju, ločimo jih v dve veliki taksonomski skupini, ribe kostnice in ribe hrustančnice. Ker večina akvarijskih rib sodi v razred kostnic je smiselno da se bolj podrobno posvetimo njim.
Kostnice (Osteichthyes) so ribe s koščenim ogrodjem, njihove škržne reže pa so pokrite s poklopcem. Pri mnogih vrstah najdemo plavalni mehur. V prazgodovini so se prvič pojavile v sladkih vodah, danes pa jih najdemo tudi v morski vodi. V to skupino spada veliko ribjih družin z veliko rodovi in še več vrstami, okoli 90 % poznanih rib spada ravno sem, zanimivo pa je, da so si oblikovno ter anatomsko med sabo različne. Prav zaradi teh razlik je njihovo anatomijo težko posplošiti, toda kljub temu, da so med sabo različne imajo nekaj skupnih anatomskih značilnosti, ki jih lahko pripišemo samo njim.
Poznavanje anatomije ter fiziologije je pomembno kadar spremljamo zdravje naših živali, po smrti pa lahko s pomočjo obdukcije ugotovimo ali organi odstopajo od normalne oblike ter tako ugotovimo vzrok za pogin. Anatomija ter fiziologija sta vedi ki se med sabo dopolnjujeta. Anatomija preučuje zgradbo telesa, ločimo jo na zunanjo anatomijo, ki proučuje osnovne karakteristike telesa ter notranjo zgradbo telesa in organov. Fiziologija proučuje delovanje telesa in organov ter razlaga njihovo funkcijo v telesu.

OSNOVNA ZUNANJA ZGRADBA RIBE TER KARAKTERISTIKA TELESA

Ker so ribe živali ki živijo v vodi so se pri njih razvile določene telesne lastnosti, ki so značilne za živali ki živijo ter se premikajo pod vodo. Oblika telesa je valjasta ali ploščata, narejena tako da je čimbolj hidrodinamična, kar pomeni, da pri premikanju skozi vodo živali porabijo kar se da malo energije. Pri tem jim pomagajo plavuti ter rep z močnimi mišicami ki ima na koncu repno plavut.

1.jpg

Slika 1: Deli ribjega telesa. 1 – glava, 2, gobec, 3 – oko, 4 – škržni poklopec, 5 – prsna plavut, 6 – pobočnica, 7 – hrbtna plavut, 8 – rep, 9 – repna plavut, 10 – podrepna plavut, 11 – trebušne plavuti.

Glava
Je sprednji del živali, na njej se nahajajo zelo pomembna čutila. Nosnice za zaznavanje vonja, usta z jezikom za zaznavanje okusa, ter oči ki zaznajo spremembe svetlobe ter barvo. To da so čutila na glavi je lastnost večine zemeljskih živali, saj morajo videti kaj vohajo in okusiti kaj pojedo, prav zato so čutila med sabo povezana. Sluh je sekundarno čutilo, prav zato je pri živalih zelo različno razvit, veliko živali ima dokaj velika zunanja ušesa, ki lovijo zvok po zraku. Ribe pa ga zaznavajo preko vibracij v vodi, zato nimajo razvitih zunanjih ušes, namesto tega imajo dobro razvite organe za zaznavanje vibracij ki so nameščeni čez celotno ribje telo, tudi na glavi. Glava je nameščena na kratek negibljiv vrat, zato je ne morejo obračati, oziroma je to obračanje omejeno. Kadar pogledamo neko žival na njej prav gotovo najprej opazimo njene oči ter usta. Po obliki glave lahko sklepamo s kakšno hrano se riba hrani, hkrati pa narekuje obnašanje živali. Tiste ki imajo ozke ter bolj koničaste glave so dobri ter hitri plavalci, med tem ko živali z visokimi in s strani sploščenimi glavami raje mirujejo.

2.jpg

Slika 2: Glava in njeni zunanji deli pri skalarki. 1 – tilnik, 2 – oko, 3 – nosnica, 4 – gobec, 5 – zobje, 6 – stičišče škržnega loka, 7 – škržni poklopec.

3.jpg

Slika 3: Različne oblike ribjih glav, zgoraj levo glava in gobec Misgurnus anguillicaudatus, morski konjiček na sredini zgoraj, zgoraj desno rogatec, spodaj levo mečarica, spodaj na sredini diskus, desno spodaj gar.

Oči
So zelo pomemben organ, spadajo med čutila, kar pomeni da živali z njim zaznavajo dražljaje iz okolice, ti se imenujejo vidni dražljaji in zajemajo zaznavanje barv ter svetlobe. Anatomijo ter fiziologijo očesa je pri ribah zelo težko posplošiti, saj so zgradbe ter oblike oči pri posameznih vrstah zelo različne, pri nekaterih je anatomija že skoraj bizarna. Pri ribi Anableps anableps, je zenica fizično razdeljena na dva dela po sredini očesa, ta lastnost ji omogoča, da lahko istočasno spremlja dogajanje nad in pod vodno gladino, oko pa je videti, kot da sta v njem dve zenici, od tod tudi izvira njeno slovensko ime, štiriočka. Če odmislimo določene posebne prilagoditve lahko rečemo, da je ribje oko zelo podobno očesu ostalih vretenčarjev, ima roženico, lečo, zenico, mrežnico ter vse ostale karakteristike oči, razen vek. Posebnost pri ribah so zenice, ki so le pri redkih vrstah popolnoma okrogle, razlog je v anatomiji ribjega telesa. Ker so oči nameščene ob strani, telo pa onemogoča gibanje glave, je bilo potrebno najti drugačno evolucijsko rešitev, ki bi ribam omogočala oster pogled naprej in deloma nazaj. Z okrivljenimi zenicami, ki so nepravilnih oblik je to dejansko mogoče, na takšen način lahko riba vidi naprej ali nazaj samo z delnim premikanjem oči. Zaradi sferične leče je šarenica fiksna, saj je leča izbočena in ukleščena v njo, zato se šarenica ne more širiti in krčiti, kar se odraža pri samem zaznavanju svetlobe. Pri ljudeh se šarenica širi ali krči ter s tem regulira pritok svetlobe v oko, pri čemer velja, da manj kot je svetlobe, bolj odprta je šarenica in večja je zenica, več kot je svetlobe, bolj zaprta je šarenica in manjša je zenica. Prav zato ljudje hitro zaznamo in se prilagodimo na spremembe svetlobe, saj šarenica na nek način regulira svetlost moč svetlobe. Pri ribah pa proces prilagajanja na svetlobo traja od petnajst do dvajset minut, saj šarenica ne more opravljati te funkcije, sistem prilagajanja na moč svetlobe je pri ribah reguliran preko čutnih celic na mrežnici očesa, kar vzame veliko več časa da se ribe prilagodijo na nenadne spremembe svetlobe. Ta pojav najbolje opazujemo v akvariju, ko se nenadoma prižge akvarijska luč se ribe hitro izognejo svetlobi, skrijejo se v senco, kjer počakajo, da se jim oči prilagodijo. Toda poznamo pa nekaj izjem, kjer je ta prilagoditev malo hitrejša. Ribe iz družine Loricariidae, med katere spada v akvarijih zelo pogost rogatec imajo šarenico oblikovano v obliki črke omega, zgornji del šarenice se lahko širi ali krči ter tvori zanko, kadar je moč svetlobe intenzivna se zenica skrči, zgornji del šarenice pa prekrije skoraj celotno površino očesa, kar daje zenici obliko polmeseca in zmanjša pritok svetlobe do čutnih celic na mrežnici. Čutne celice na mrežnici sestavljajo posebne strukture ki jih imenujemo paličice in čepki, to so fotoreceptorji, ki zaznavajo intenzivnost svetlobe ali barvo. Paličice so tiste ki zaznavajo intenzivnost svetlobe ter omogočajo vid tudi v mraku, čepki pa so odgovorni za zaznavanje barv. Globokomorske ribe, ki živijo v popolni temi imajo zato več paličastih čutnih celic, saj čepkov skoraj ne potrebujejo. Pri tropskih ribah ki živijo na koralnih grebenih pa je ravno obratno, saj se ribe med sabo spoznajo po barvnih vzorcih. Večina rib torej zelo dobro loči barve in vzorce, je pa njihov vid zaradi sferične leče nekoliko bolj popačen. Posebna anatomska značilnost, ki jo najdemo v večini živalskih oči je plast celic imenovana Tapeta lucidum, ki omogoča delno razpoznavanje barv tudi ponoči. Njen namen je zbiranje svetlobe v mraku, s prostim očesom pa jo lahko opazujemo kadar ribam ponoči posvetimo v oči in se od njih odbija svetloba podobno kot pri domači mački.

4.jpg

Slika 4: Riba štiriočka ter njena specifična prilagoditev zenice, ki ji omogoča da hkrati spremlja dogajanje pod in nad vodno gladino. Na sliki levo je prikazan način plavanja, ki je značilen za to ribo, oči gledajo iz vode. Slika zgoraj desno bližnji posnetek zenice, kjer se lepo vidi zgornja ter spodnja zenica. Slika spodaj desno, bližnji posnetek glave, takrat ko riba plava.

5.jpg

Slika 5: Različne oblike ribjih zenic, kjer se lepo vidi, da je večina zenic nepravilnih oblik.

6.jpg

Slika 6: Zgradba ribjega očesa. 1 – leča, 2 – roženica, 3 – veznica, 4 – prednja sobica z očesno tekočino, 5 – ciliarna mišica, 6 – lečno obešalo, 7 – žilnica, 8 – pigmentna ravnina, 9 – rumena pega, 10 – vidni živec, 11 – žilnica, 12 – mrežnica, 13 – beločnica, 14 – Tapeta lucidum, 15 – šarenica.

7.jpg

Slika 7: Okrivljena zenica omogoča, da je slika pri pogledu naprej bolj ostra.

8.jpg

Slika 8: Fotografija ribjega očesa, kjer se lepo vidi leča, ki je fiksno pritrjena v šarenico.

9.jpg

Slika 9: Šarenica v obliki črke omega pri rogatcu, slika očesa kadar je malo svetlobe desno zgoraj in slika očesa, kadar je veliko svetlobe spodaj.

Gobec ali usta
Usta so prvi stik s hrano in prebavo, določajo s katero hrano se živali hranijo. Glede na vrsto hrane, ki jo živali uživajo, ribe ločimo na mesojede, rastlinojede ter vsejede, vsaka od naštetih skupin ima vrsti specifični ustni aparat, ki ji kar se da omogoča učinkovito nabiranje ali lovljenje hrane. Pri določenih vrstah usta služijo tudi za prenašanje ter varovanje zaroda. Za mesojede ribe so značilne močne čeljusti z ostrimi zobmi, oblika gobca lahko varira in je pogojena z tipom napada. Za some so značilna velika ter široka usta ki omogočajo da v enem napadu pogoltne celo žival, med tem ko so za piranje značilne kratke in močne čeljusti z ostrimi zobmi, ki omogočajo trganje mesa iz plena. Zelo zahtevni ustni aparat najdemo pri ribi strelcu, ki s pomočjo curka vode lovi žuželke nad vodno gladino. Običajno so kompleksni ustni aparati bolj značilni za rastlinojede ribe, pri plekostomusu usta omogočajo da se riba pritrdi na trdno podlago ter iz nje strga alge ter mikrobni film. Pri vsejedih ribah so ustni aparati sestavljeni tako, da so prilagojeni za trganje rastlin ter lovljenje majhnih živali, pri skalarkah opazimo ozke gobce z zelo majhnimi zobmi, taka usta so primerna predvsem za hranjenje z majhnimi živalmi ki se zadržujejo v okolici vodnih rastlin.

10.jpg

Slika 10: Različni ustni aparati. Zgoraj levo plecostomus, zgoraj desno ploščata činklja, spodaj levo kljunati ščukec, spodaj desno piranha.

Nosnice
Ribe kostnice po anatomiji nosne votline ločimo v dve skupini, ribe z notranjimi nosnicami, kjer je zračna pot ločena od prebavne, v to skupino spadajo pljučarice ter resoplavutarice, ki naj bi bile predniki dvoživk, so najstarejše ribe, latimerija je živi fosil, ki je dolga leta veljala za izumrlo vrsto, dokler niso našli živih predstavnikov. Danes živeče pljučarice imajo dve dihalni vrečki, ki jim omogočajo dihanje atmosferskega zraka v obdobju suše, takrat ko se riba zarije v blato. Pri ribah z zunanjimi nosnicami je dihalna pot povezana preko prebavil ter preko zračnega mehurja, kar omogoča regulacijo plina v zračnem mehurju pri ribah. V nosnicah so čutne celice, ki zaznavajo vonj, ribe dokaj dobro vohajo, zato z lahkoto prepoznajo kdaj je neka stvar užitna in kdaj ni. Vonj je bolj pomemben od okusa, kar ljudje s pridom izkoriščamo pri pripravi komercialnih ribjih hran.

Škržni poklopec
Škržni poklopec je zunanja značilnost kostnic, služi zaščiti škržnega loka, jer so nameščene škrge, ki ribam omogočajo dihanje pod vodo, narejeni so tako, da se zadaj široko odpirajo, kar omogoča da se voda iz ust giblje nazaj mimo škrg ter kri oskrbuje s kisikom.

Plavuti
Plavuti so največja anatomska značilnost rib. Večina akvarijskih rib spada v razred žarkoplavutaric. Njihova značilnost je, da imajo pahljačasto razporejene plavuti, ki so zgrajene iz koščenih trnov ter mehkih plavutnic, med temi kostmi pa je tanka koža. Kosti v plavutih niso povezane s hrbtenico, ampak so samostojne in imajo svoj mišični sistem, kar ribam omogoča, da plavuti odpirajo ter zapirajo kot pahljačo. Ta lastnost igra zelo pomembno vlogo pri premikanju ribe, hkrati pa ima tudi funkcijo sporazumevanja. Živali ki se razkazujejo pred drugimi ter s tem izražajo svojo dominanco nosijo plavuti široko razprte ter s tem kažejo svoje zdravje in vitalnost. Plavuti so lahko parne, kot na primer prsne in trebušne plavuti, ki služijo za krmiljenje ter manevriranje. Hrbtna, podrepna plavut ter tolščenka pa so neparne in dajejo ribi stabilnost. Repna plavut služi premikanju naprej. Običajno imajo ribe pet do šest plavuti, nekatere pa samo štiri. Pri nekaterih vrstah, kot recimo pri skalarki so trebušne plavuti preobražene v tanke nitaste plavuti.

11.jpg

Slika 11: Prsne plavuti pri skalarki so tanke in nitaste.

Tolščenka
Predrepna hrbtna plavut je nameščena med hrbtno in repno plavutjo, spada med neparne plavuti, je majhna in značilna samo za posamezne ribje družine. Pri nekaterih vrstah je popolnoma zakrnela, pri drugih pa je zaraščena s hrbtno plavutjo, zelo izrazita je pri karacinidih, katere najbolj znani predstavnik je navadna neonka, lososih ter postrvih. Pri krapovcih, kot je na primer srebrna lisička ter navadna cebrica je zakrnela. Pri ostrižnikih je zaraščena skupaj s hrbtno plavutjo, lep primer tega so skalarke in diskusi.

12.jpg

Slika 12: Levo predstavnik krapovcev, ki nimajo tolščenke, tajska lisička, ter svetlikavec, predstavnik karacinidov ki imajo tolščenko desno.

Rep in repna plavut
Repna plavut je pri mnogih vrstah največja ter najmočnejša plavut, z njo se riba premika naprej s pomočjo repnih ter prsnih mišic. Glede na to, koliko mišic je vključenih v premikanje repa ribe ločimo na tiste ki se premikajo z izrazito valovitimi gibi, na primer jegulje. Ribe ki plavajo z delno valovitimi gibi, kot na primer potočna postrv, ter ribe ki se premikajo samo z nihanjem repa, na primer skalarke.

13.jpg

Slika 13: Premikanje rib naprej s pomočjo repa glede na obliko telesa. Levo, valovito premikanje jegulje, delno valovito premikanje postrvi na sredini, ter nihanje repne plavuti pri skrinjarici na desni.

Pobočnica
Posebnost rib je pobočnica, to je kožno čutilo s katerim vodni vretenčarji zaznavajo smer in hitrost vodnega toka. Sestavljajo jo skupine čutnih celic, katerih izrastki so prekriti z zdrizasto kupolo, ki se ob najmanjšem premiku vode nagne in vzdraži čutnice. Zgradba pobočnice je narejena tako, da voda skozi povrhnjico teče v majhne kanale, ki jih imenujemo kanali pobočnice. Kanal je povezan s senzoričnim živcem na katerem so čutne celice, ki zaznajo vibracijo vode. S tem edinstvenim organom ribe tudi slišijo. Zvok se v vodi širi trikrat hitreje kot po zraku, ribe pa ga zaznajo kot vibracijo, prav zato lahko trkanje po akvarijskem steklu ribam povzroča hud stres. Pri ribah je ta organ najbolj izrazit na bokih ribe, prav zato ga imenujemo pobočnica, kljub temu da je nekaj čutnih celic tudi na glavi.

14.png

Slika 14: Pri večini rib vzdolžno pobočnico, ki potega od glave do repa opazimo s prostim očesom, običajno je nekoliko temnejše barve, luske na tem območju pa so oblikovane drugače.

15.jpg

Slika 15: Delovanje pobočnice in njena zgradba, rdeče puščice nakazujejo smer vodnega toka. 1 – pobočnica glave, 2 – pobočnica telesa, 3 – voda iz okolice, 4 – luska, 5 – lijak pobočnice, 6 – kanal pobočnice, 7 – voda iz okolice, ki pronica skozi lijak pobočnice, 8 – čutni živec, 9 – nevromast, 10 – kapula, 11 – čutni končiči, 12 – čutne celice, 13 – koža.

Koža in luske
Koža je pri riba pokrita s koščenimi luskami. Luske nastajajo v usnjici in se strehasto prekrivajo, vedno tečejo od glave proti repu. Prekriva jih vrhnjica, ki ima funkcijo zaščite, hkrati pa omogoča lažje drsenje skozi vodo. Luske imajo preprosto zgradbo, sestavlja jih zunanja koščena plast ter tanka notranja plast vezivnega tkiva. Na koščenem delu so koncentrične krožnice, ki prikazujejo življenjska obdobja ribe, po njih lahko ocenimo starost živali. Osrednji del luske imenujemo žarišče ali fokus, iz njega proti robu luske potekajo žarkaste proge ali radiji, ki sekajo krožnice. Glede na obliko in funkcijo ribje luske delimo na cikloidne, ki jih najdemo predvsem pri vrstah iz družine krapovcev, ktenoidne, ki jih najdemo pri pravih ostrižih, ter ganoidne luske, ki jih najdemo pri jesetru.

16.jpg

Slika 16: Luske imajo center okoli katerega se podobno kot pri letnicah pri drevesu razvrščajo v koncentrične proge s pomočjo katerih lahko določimo starost ribe.

17.jpg

Slika 17: Osnovne oblike lusk, 1 – cikloidne, 2 – ktenoidne, 3 – ganoidne.

ANATOMIJA NOTRANJIH ORGANOV TER FUNKCIJA

Okostje
Ribe spadajo med vretenčarje, to pomeni, da imajo vzdolž telesa hrbtenico z vretenci, ki je podprta z ogrodjem, pri kostnicah je to ogrodje iz kosti, okostje rib je dokaj preprosto grajeno. Najkompleksnejši del predstavlja lobanja, ki je sestavljena iz številnih manjših kosti, Rebra služijo kot zaščita notranjih organov in so pritrjena vzdolž telesa na gibljivo hrbtenico. Ribje kosti so tanke in lahke, zato jih je težko preparirati, kljub temu nam sodobne tehnologije prepariranja omogočajo, da lahko preučujemo anatomijo kosti.

18.jpg

Slika 18: Lobanjske kosti pri ribah tvorijo zelo kompleksno anatomijo.


19.jpg

Slika 19: Okostje ribe. 1 – lobanja, 2 – trebušne plavutnice, 3 – prsne plavutnice, 4 – podrepni trni, 5 – repna plavutnica, 6 – hrbtenica, 7 – hrbtni trni, 8 – oporne kosti plavuti.

Notranji organi
Osnovna funkcija okostja je da zaščiti notranje organe, tako kot pri večini živalih tudi pri ribah največji odstotek drobovine predstavlja prebavni trak, največji organ je plavalni mehur. Ribji organi so enostavni in zelo preprosto grajeni. Prilagajajo se obliki telesa, kar pomeni, da so pri jeguljah čisto drugače razporejeni kot pri ploščatih ali valjastih ribah. Pri skalarki in diskusu so zaradi njihove ploščate oblike telesa ti organi tesno skupaj, to lastnost moramo upoštevati, saj sta želodec ter vzdušni mehur tesno skupaj in prepoln želodec zato lahko ribo ovira pri plavanju, saj pritiskana mehur in ovira pretok plina.

20.jpg

Slika 20: Notranji organi ribe. 1 – možgani, 2 – lobanja, 3 – škrge, 4 – hrbtenjača, 5 – ledvice, 6 – vzdušni mehur, 7 – hrbtenica, 8 – mišice telesa, 9 – gonade, 10 – zadnjik, 11 – želodec, 12 – črevo, 13 – slepo črevo, 14 – žolč, 15 – jetra, 16 – požiralnik, 17 – srce.


21.jpg

Slika 21: Rentgenska slika skalarke, s puščico je označena trebušna votlina, kjer so vsi pomembni notranji organi.

22.jpg

Slika 22: Anatomija diskusa. Pogled v trebušno votlino in prikaz, kako so pri teh ribah notranji organi tesno skupaj. Rumena tekočina okoli notranjih organov je posledica bakterijske infekcije in je najbrž povzročila pogin pri tej ribi.

Prebavila in prebavni sistem
V primerjavi z ostalimi živalmi imajo ribe zelo preprost prebavni sistem, je pa res, da tako kot ostale anatomske značilnosti so tudi prebavila zelo odvisna od posamezne vrste. Glede na prebavni trak ribe razvrstimo v mesojede ter rastlinojede, pri mesojedih je značilen dokaj velik želodec, ki se lahko razširi ali poveča na dvakratno kapaciteto ribe ter kratko črevo. Pri rastlinojedih ribah je želodec manjši, črevo pa je veliko daljše, saj prebava rastlinskih delov poteka v črevesju s pomočjo mikrobne razgradnje, največji delež rastlinske hrane se prebavi v slepem črevesu. Želodec izloča prebavne encime, ki hrano razgradijo, ta nato potuje v črevo, kjer poteka mikrobna razgradnja in absorbcija hranljivih snovi skozi stene črevesa. Pri nekaterih ribah želodca sploh ni, ampak je samo odebeljen začetek črevesa. Kljub temu, da je večina rib vsejedih je vseeno treba poudariti, da je večina teh v resnici samo priložnostnih vsejedov, kar pomeni, da v naravi jedo pretežno rastlinsko hrano vendar pojedo tudi kakšno majhno žival, če imajo priložnost. Ta podatek je zelo pomemben pri pravilni prehrani akvarijskih rib, saj bomo s pravilno prehrano ribam omogočili kvalitetno ter dolgo življenje brez zdravstvenih zapletov. Rastlinojede ribe so občutljive na beljakovine živalskega izvora, kar je še posebej opazno pri diskusih ki so hranjeni z govejim srcem, saj jih hrana z visokim deležem beljakovin in maščob zamasti, kar povzroči težave s srcem in ožiljem. Glede na ostale organe je želodec pri določenih vrstah relativno majhen, kar v akvaristiki lahko pripelje do težav s prenažrtostjo, kjer se riba toliko naje, da ji poln želodec pritisne na mehur, kar ji onemogoči plavanje, zadeva lahko postane tudi kronična in riba zboli ter v določenih primerih pogine. Zelo podobna težava je tudi zaprtost, kjer se ribi zaradi nepravilne prehrane, ki je največkrat povezana z visokim deležem beljakovin živalskega izvora zapre prebavni trakt.

Ribji mehur

Imenujemo ga tudi vzdušni ali plavalni mehur, je edinstven organ, ki je značilen za ribe kostnice. Z njim lahko riba v vodi lebdi, oziroma se prilagodi različnemu zunanjemu vodnemu pritisku. Deluje tako, da ko riba napolni mehur s plinom, pri tem izpodrine več vode zato se vzgon poveča, vzgon je večji od njene teže, zato se riba dviga. Med praznjenjem mehurja pa se vzgon zmanjša, vzgon je posledično manjši od teže ribe in zato ta tone. Organ je nameščen na sredini ribjega telesa, tam, kjer je geometrijsko težišče ribe, napolnjen je s plinom. Ker je črevesnega izvora, ga pri mnogih vrstah povezuje ozek kanal s črevesom, pri nekaterih vrstah pa te povezave ni. Ribe, ki imajo mehur povezane s črevesom ga s plinom polnijo tako da na površju zajamejo zrak, tiste ki pa te povezave nimajo pa ga s plinom polnijo preko sistema kapilar. Plavalni mehur, ki ni povezan s črevesom je značilen predvsem za globokomorske ribe.
Pri nekaterih vrstah ima ribji mehur zelo pomembno vlogo kot pomožni dihalni organ ter organ ki oddaja ali sprejema zvočne vibracije.

23.jpg

Slika 23: Shema ribe ki ima vzdušni mehur povezan s črevesom in shema ribe, ki te povezave nima.

Jetra
Predstavljajo največjo žlezo pri vretenčarjih in s tem največji presnovni organ. Imajo številne funkcije. Najpomembnejša je prav zagotovo funkcija razstrupljevanja, kjer poteka kemijska razgradnja strupenih snovi, kot so na primer sledi zdravil ali ostalih kemikalij, ki bi utegnile škodovati telesu. Pri presnovni funkciji jetra igrajo vlogo kot skladišče energije, saj ogljikove hidrate shranjujejo v obliki glikogena. Imajo sposobnost da beljakovine ter maščobe pretvorijo v ogljikove hidrate kadar pa je to potrebno pa iz njih sintetizirajo določene vitamine. Jetra proizvajajo žolč, ki ima vlogo pri prebavi maščob, maščobe, ki so obdane s kapljicami žolčnika se lažje absorbirajo skozi stene črevesa. Poleg vsega naštetega jetra razgrajujejo stare rdeče krvničke ter pri tem shranjujejo železo.

24.jpg

Slika 24: Jetra pri diskusu. Po slikah lahko vidimo, da so jetra po velikosti zelo velik organ.

Vranica
Vranica je organ, ki ga najdemo pri vseh vretenčarjih, tudi ribe niso izjema. Je limfatičen organ, ki je pretežno sestavljen iz rdeče pulpe. Njena funkcija je, da razgrajuje poškodovane krvne celice istočasno pa v njej nastajajo nove. Ima sposobnost da tvori tudi bele krvne celice, kar igra ključno vlogo pri imunskem sistemu. Primitivne ribe med katere spadajo glenavice in piškurji nimajo vranice, toda tudi pri njih najdemo tkivo, ki je zelo podobno rdeči pulpi.

Spolne žleze ali gonade
Spolne žleze ali gonade so produktivni organi živali, pri večini rib jih ločimo na moške ter ženske. Moški spolni organ sestavljajo moda ali testisi, ti proizvajajo moške spolne celice, ženske spolne organe pa imenujemo jajčniki, njihova funkcija je, da proizvajajo ženske spolne celice. Nekatere ribje vrste imajo možnost, da svoj spol spremenijo ali prilagodijo glede na to kakšno je razmerje med samci in samicami v skupini. Običajno ženski spolni organi zajamejo veliko več prostornine kot moški, prav zato je pri večini vrst samica nekoliko večja od samca, kar ji omogoči da razvije čim več spolnih celic ter posledično proizvede več iker v času drsti. Razvoj spolnih organov ter produkcija spolnih celic je odvisna od hormonov, na izločanje teh pa vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi temperatura vode, svetloba ter hrana. V naravi se večina rib drsti sezonsko, kar pomeni, da so pripravljene na drst samo takrat ko se pojavijo določeni zunanji dražljaji, podaljševanje ali krajšanje dni, ki napovedo menjavo sezone, velikokrat pa drst napove dež po obdobju suše. Prav zato se ribe v akvariju pri menjavi vode velikokrat odzovejo z drstitvijo. Večina rib ima zunanjo oploditev, kar pomeni da samica izloči ikre na trdo podlago ali pesek, samec pa jih pri tem oplodi. Veliko rib ikre le odvrže in jih prepusti usodi, mnoge v jamah ali votlinah naredijo gnezda, nekateri predstavniki pa so zelo dobri starši. V akvaristiki za zelo dobre starše veljajo predvsem ostrižniki med katere sodijo diskusi, skalarke, pri teh vrstah za zarod skrbita oba starša. Ostrižniki afriških jezer, pa za svoj zarod največkrat poskrbijo tako, da ikre ter kasneje mladice prenašajo v ustih. Poznamo tudi primere, kjer za zarod skrbi samo samec, lep primer tega so morski konjički, akvaristom pa je bolj vsakdanji primer rogatec. Poleg zunanje oploditve obstaja tudi notranja oploditev, te ribe v akvaristiki imenujemo živorodke. Za te ribe velja, da kotijo žive mladice, kar pomeni, da se mladice razvijajo v trebuhu samice. Najbolj znani predstavniki ki jih najdemo v akvariju prihajajo iz družin Poecilia, Goodeidae, Anablepidae ter številne druge. V to skupino spada tudi vse poznani gupi.

25.jpg

Slika 25: Moški in ženski spolni organi pri ribi Platycephalus fuscus. Samica zgoraj ter samec spodaj. Testisi pri samcu so svetle barve, med tem ko so jajčniki pri samicah bolj rumenkasti, saj tvorijo rumenjak, ki je nujno potreben za tvorbo iker. Rumenjak zarodek oskrbuje z vsemi hranilnimi snovmi, ob izvalitvi pa ga mladice še nekaj časa izkoriščajo kot hrano v obliki rumenjakove vrečke.

Ledvice ter urinski trak
Ledvice pri ribah so običajno podaljšane, nameščene so vzdolž hrbtenice, imenujemo jih tudi srednje ledvice. Za njih so značilni sekundarni odprti omigetalčeni lijaki, ki molijo v sekundarno telesno telesno votlino, tam pa se na koncu njihovega voda razvijejo malpighijeva telesca. V njih se krvna plazma in v njej raztopljene snovi prefiltrirajo v tako imenovano bowmanovo kapsulo, ki prav tako služi filtraciji od tu naprej pa močno zavita cevka vodi do sečevoda. Na vprašanje ali ribe urinirajo lahko torej odgovorimo da.

Srce in krvni obtok
Krvni obtok je sklenjen ter povezan s škrgami, zato so srce in škrge vedno tesno skupaj, saj je na ta način izguba kisika ter energije najmanjša. Ribje srce je majhno, toda kljub temu dobro opravlja funkcijo črpalke. Venozno oziroma s kisikom osiromašeno kri ki prihaja iz telesa potiska skozi škrge, kjer kri odda ogljikov dioksid ter sprejme kisik. Od tam en del krvi teče v glavo, največji del pa se pretaka po hrbtni arteriji v telo in po trebušni veni nazaj v srce. Preden kri gre nazaj v srce steče mimo ledvic. Del krvi iz aorte steče skozi jetra ali kapilarah črevesa, kjer sprejme hranljive snovi ter jih po veni prinese do jeter. Tam se kri zbira in teče v srce. Srce pri ribah je zgrajeno iz štirih odsekov, ki so razvrščeni drug za drugim ločeni so s srčnimi zaklopkami. Venski sinus sprejema kri iz telesa in jo usmerja skozi atrij v ventrikel ter nato v bulbus, od koder jo potisne v škrge, kjer se nanjo veže kisik.

26.jpg

Slika 26: Deli srca, ter smer krvnega obtoka, puščice kažejo smer toka krvi. 1 – sinus venosus, 2 – Atrium, 3 – Ventricle, 4 – Bulbus arteriosus.

27.jpg

Slika 27: Srce diskusa. Pri diskusu se srce nahaja takoj za škrgami, ko odstranimo škržne poklopce in škrge se za njimi pojavi majhen svetlo rdeč organ.

28.jpg

Slika 28: Shema krvnega obtoka pri ribah.

Škrge in dihanje
Ribe dihajo skozi škrge, gre za poseben način dihanja ki mu pravimo škržno dihanje in je značilno za mnoge vodne živali. Škrge sestavljajo tanki škržni izrastki, katerih namen je pridobiti čim večjo površino, saj je koncentracija kisika v vodi nižja kot v zraku. Glavni element škrg so torej škržni lističi na katerih poteka izmenjava plinov. Pri ribah so škrge nameščene na škržne loke, to so koščene strukture, nameščene takoj za škržnim poklopcem. Da je dihanje živali optimalno mora voda neprestano teči ob škrgah, zato da se ohranja optimalna koncentracija plinov v krvi. Pri ribah kostnicah so škrge zaščitene v votlini, prav zato ribe vodo zajemajo z usti ter jo skozi škržne reže vodijo mimo škrg navzven, tako zagotovijo vodni tok mimo škrg. Če ribo vzamemo iz vode se škržni lističi zlepijo med seboj, pri tem se površina škrg tako zmanjša, da se riba zaduši. Škržni lističi so izredno močno prekrvavljeni, ogljikov dioksid prehaja iz krvi skozi membrano z difuzijo, v trenutku ko rdeča krvna celica odda molekulo ogljikovega dioksida se na njo veže molekula kisika iz vode ter tako s kisikom obogatena kri obkroži telo.

29.jpg

Slika 29: Škrge so nameščene na škržni lok, ki je pokrit s škržnim poklopcem.

30.png

Slika 30: Tok vode skozi usta mimo škrg ter škržnih lističev.


Viri:


A Comperative look at vertebrate lungs, http://inside.ucumberlands.edu/academic ... Fishes.htm (17. 01. 2017)
Fish Eyes, http://www.fishtanksandponds.co.uk/aqua ... -eyes.html, (15. 01. 2017).
Fish scale, https://en.wikipedia.org/wiki/Fish_scale#Ganoid_scales, (15. 01. 2017).
Gas Bladder in Fishes, http://www.yourarticlelibrary.com/fish/ ... ram/88164/ (15. 01. 2017).
Mark E. Evans, Fish Eyes, http://www.advancedaquarist.com/2007/1/aafeature2, (15. 01. 2017).
The fish heart - the pump, Environmental Science Investigation, http://esi.stanford.edu/circulation/circulation5.htm (18. 01. 2017)

Viri slik:

Slika 1: Tjaša Kotnik
Slika 2: Tjaša Kotnik
Slika 3: Misgurnus anguillicaudatus, Akva forum http://akvaforum.no/profile.cfm?id=9650 ... image=4141 (15. 01. 2017). Morski konjiček, Laurentimson, Ramblings on zoological, aquarium and marine subjects Search, https://laurentimson.wordpress.com/about/ (15. 01. 2017). Rogatec, Ancistrus spec. https://commons.wikimedia.org/wiki/File ... n_cork.jpg (15. 01. 2017). Mečarica, halfhitch, https://www.halfhitch.com/activities/fi ... ordfishing (15. 01. 2017)., Gar, Alligator Gar, http://texaswithlove1982-amomentlikethi ... r-gar.html (15. 01. 2017).

Slika 4: Unique animals with amazingly unusual eyes, http://lazypenguins.com/unique-animals- ... sual-eyes/ (15. 01. 2017)., Anableps anableps https://commons.wikimedia.org/wiki/File ... a_2013.jpg (15. 01. 2017)., Nature, http://www.nature.com/news/specials/dar ... index.html (15. 01. 2017).

Slika 5: kimberley050 fish eye, http://www.wildlife-art.net/kimberley050.html (15. 01. 2017).

Slika 6: Tjaša Kotnik

Slika 7: Tjaša Kotnik

Slika 8: Beautiful photos of animal eyes, http://freshpics.blogspot.si/2011/10/be ... es-by.html (15. 01. 2017).

Slika 9: Listening guide, http://www.petfishtalk.com/images/liste ... _w0360.gif (15. 01. 2017).

Slika 10: Plekostomus https://hiveminer.com/Tags/macro,pleco (16. 10. 2017), Ploščata činklja http://www.loaches.com/species-index/ph ... ata_12.jpg (16. 10. 2017), kljunati ščukec http://www.aquariophilie.dafun.com/plug ... 6-912.html (16. 10. 2017), piranha http://listamaze.com/10-most-dangerous-fish/ (16. 10. 2017).

Slika 11: Tjaša Kotnik

Slika 12: Tjaša Kotnik

Slika 13: Tjaša Kotnik

Slika 14: Tjaša Kotnik

Slika 15: Tjaša Kotnik

Slika 16: Reading Scales, Fish biology & behavior inside Fishbio, http://fishbio.com/field-notes/inside-f ... ing-scales (16. 01. 2017).

Slika 17: Fish scale, https://en.wikipedia.org/wiki/Fish_scale#Ganoid_scales (16. 01. 2017).

Slika 18: Ostéologie Collection, https://www.flickr.com/photos/galleriej ... 9561/page2 (16. 01. 2017).

Slika 19: Fish Skeletons, http://www.fishingfury.com/20080601/fish-skeletons/ (16. 01. 2017).

Slika 20: Notranji organi ribe, http://www.deftstudios.com/bioweb/images/bimg38sm.jpg (16. 01. 2017).

Slika 21: Rentgenska slika skalarke, http://visualsunlimited.photoshelter.co ... ELc.pH7Wr0 (16. 01. 2017).

Slika 22: Anatomija diskusa, Anatomia interna y externa, http://www.croa.com.ar/ipb2/index.php?showtopic=7790, (16. 01. 2017).

Slika 23: Tjaša Kotnik

Slika 24: Anatomija diskusa, Anatomia interna y externa, http://www.croa.com.ar/ipb2/index.php?showtopic=7790, (16. 01. 2017).

Slika 25: Bemm River News Historical, http://www.baysideblue.com.au/bemm_news.html
(18. 01. 2017)

Slika 26: Tjaša Kotnik

Slika 27: Anatomija diskusa, Anatomia interna y externa, http://www.croa.com.ar/ipb2/index.php?showtopic=7790, (16. 01. 2017).

Slika 28: Tjaša Kotnik

Slika 29: Fish gill, From Wikipedia, the free encyclopedia, https://en.wikipedia.org/wiki/Fish_gill (18. 01. 2017)

Slika 30: Tjaša Kotnik

anamarija
Prispevkov: 674
Pridružen: 19 Feb 2016, 10:39
Kraj: Ljubljana, Bizovik

Re: MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

OdgovorNapisal/-a anamarija » 19 Jan 2017, 07:04

:8-: :o wow super :toja
Lp

Uporabniški avatar
boysta
Prispevkov: 1557
Pridružen: 25 Jul 2011, 11:49
Kraj: Slovenija 2104 Maribor Pobrežje
Kontakt:

Re: MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

OdgovorNapisal/-a boysta » 19 Jan 2017, 19:03

Zanima me webrov aparat o tem je zelo malo napisanega.
Gre za slušni organ ki je pritrjen na vzdušni mehur.Riba s pomocjo tega organa sliši.
Koliko bolj ima razvit ta organ godrnjavček ?
01.)Spremenite odnos do živali!Raje jih uživajte na Satelitskem krožniku.
02.)Tudi majhne ribe imajo lahko velike apetite.
03.)Res je,da veliko živalskih vrst izginja.So pa zato ljudje vse manj človeški
04.)Ali je astronavte na Luni ponoči nosila zemlja ?

Uporabniški avatar
neofelis
Ekipa Aquanubis
Ekipa Aquanubis
Prispevkov: 49
Pridružen: 18 Jan 2010, 17:08

Re: MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

OdgovorNapisal/-a neofelis » 20 Jan 2017, 11:18

Res je, o tem organu nisem govorila, saj je tako edinstven, da si zasluži svojo temo (na tem tudi delam :) ) je pa omenjeno, da ribe lahko zaznavajo zvoke preko zračnega mehurja, to pa počnejo ravno s pomočjo webrovega aparata.

Webrov aparat povezuje zračni mehur z notranjim ušesom, struktura pa je značilna samo za ribe kostnice. Deluje kot ojačevalec, saj samo notranje uho pri ribah ni sposobno zaznavati zvoka pri tako nizkih frekvencah. Je kompleksna struktura sestavljena iz številnih drobnih kosti. Deluje pa malo drugače kot ušesa pri ostalih živalih.

Običajno vibracije prihajajo iz zunanjega ušesa v notranje uho ter preko polža do slišnega živca, pri ribah pa je pot zvočnih vibracij ravno obratna. Zvok, oziroma vibracija ki jo zazna mehur potuje preko webrovega aparata v notranje uho, kjer jih riba zazna kot zvok.

Pri rodu Trichopsis (godrnjavčki) je bilo največ raziskav ki so povezane s slušnim aparatom pri vrsti T. vittata, čeprav se glasneje (govorim o frekvencah ki jih slišimo ljudje) "oglaša" T. schalleri. (oglašanje ni ravno prava beseda, saj te ribe zvok proizvajajo s krčenjem posebnih mišic na boku...)

Kakor koli, godrnjavčki začnejo proizvajati zvoke ko so stari približno 8 tednov, vendar pa po raziskavah naj ne bi zaznavali določenih frekvenc ki jih proizvajajo odrasle ribe.

Več pa ko bo objavljen članek :)

plecocicho
Prispevkov: 560
Pridružen: 08 Dec 2006, 21:39

Re: MALA ŠOLA ANATOMIJE IN FIZOLOGIJE RIB KOSTNIC

OdgovorNapisal/-a plecocicho » 27 Jan 2017, 15:33

Odlično napisano. Drugače še pa nekaj dejstev, ki niso bili v članku.
1. Pri nekaterih tilapijah in vrsti plaščarice so dokazali, da zaznajo ultravijolično svetlobo. Nasploh je vid pri ribah izredno dobro razvit (izjeme so jamske ribe in ribe, ki živijo v motnih in/ali globokih rečnih habitatih). Nekatere morske ribe izkoriščajo flouroscenco, ki jim omogoča medsebojno komunikacijo, medtem ko so še vedno skrite pred predatorji (gospice, tropske ustnače).
2. Webbrov aparat, sestavljen iz modificranih koščič hrbtenice, reber in notranjega ušesa je še posebej dobro razvit pri skupini Ostariphysi, kamor spada večina primarno sladkovodnih vrst in je dominantna skupina na petih kontinentih ( v Avstralaziji (Avstralija, NZ. Nova gvineja, Sulawezi in tihoocenske otoške države) so vse sladkovodne ribe (z izjemo pljučarice) izvorno morske)). Sem spadajo red somov, karacinidi, krapovci (mrenice, činklje, razbore, praskači, Catastomidae).
3. Godrnjavčki so edinstveni v ribjem svetu, saj pravzaprav godejo. Tetive prstnih plavuti raztegujejo in s tem proizvajajo zvok, medtem ko vzdušni mehur deluje kot resonator.
4. Sladkovodne ribe so razvile vrsto prilagoditev na pomanjkanje kisika.: od tolerantnosti do hipoksije (nizkih koncentracij kisika v vodi- oskar), do povečanja površine spodnje ustnice, s katero zajemajo s kisikom bogato vodno površino, do posebnih struktur- predelan vzdušni mehur, labirintovski organ (ne sam pri labirintovcih), prekrvavljenenega žrela (električna jegulja) pa do ekstra prekrvavljenjega zadnjega črevesja (oklepni somiči, nekateri oklepničarji).


Vrni se na “Anatomija”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost