Zastrupitve akvarijskih rib

Pogovor o boleznih, zdravljenjih in karanteni

Moderator: Ekipa Aquanubis

Uporabniški avatar
Aquanubis
Prispevkov: 2700
Pridružen: 04 Dec 2005, 21:47

Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Aquanubis » 07 Jan 2006, 10:05

Zastrupitve akvarijskih rib

V akvariju so najpogostejše zastrupitve in zadušitve zaradi pomanjkanja kisika, visoke koncentracije amoniaka in ogljikove kisline, nemalokdaj zaradi nikotina, onesnaženega ozračja in klora v akvarijski vodi. Naštete škodljive snovi v vodi različno negativno učinkujejo, odvisno tudi od ribje vrste, časa delovanja škodljivih snovi in kemičnih razmer v vodi. V mehki ali kisli vodi na primer amoniak povsem drugače škodljivo učinkuje kot v trdi ali bazični. Strupi iz akvarijske vode prehajajo v ribje telo na različne načine, vendar jih največ sprejme skozi škrge. Škodljivemu delovanju strupenih snovi so izpostavljeni vsi deli telesa, skupaj s srcem, krvjo in jetri ter živčnim sistemom. Nekateri strupi se v ribjem telesu kopičijo.
Brž ko pri ribah opazimo prva znamenja zastrupitve, vzamemo vzorce vode in jih damo v analizo. Takoj zamenjamo tretjino vode v akvariju, po eni uri pa še polovico. Voda, ki jo zamenjamo, mora biti ogreta na temperaturo, kot jo ima voda v akvariju. Vse vode, ki je v akvariju, ne smemo zamenjati naenkrat, ker bi hitra sprememba lahko škodovala ribam.

POMANJKANJE KISIKA
Verjetnost, da začne primanjkovati kisika, je večja pri višjih temperaturah kot pri nižjih. Kisika začne primanjkovati predvsem v prenaseljenih akvarijih s slabim prezračevanjem in v akvarijih, kjer poteka veliko gnilobnih procesov (razkrajajoči ostanki hrane, rastlin in poginule živali). Pomanjkanje kisika lahko povzroči nevzdrževan filter ali staro izrabljeno oglje v filtru. V prenaseljenem ali s porabniki kisika preobremenjenem akvariju rastline ne morejo biti bistven vir kisika, ker ponoči tudi same porabljajo kisik iz vode.
Preskrba s kisikom je zmanjšana tudi med transportom. Če traja prevoz dalj časa in nekatere ribe v plastični vrečki poginejo, jih čimprej odstranimo, sicer se zaradi gnitja oziroma razkrajanja voda še bolj osiromaši s kisikom.
Pomanjkanje kisika opazimo tako, da ribe najprej nemirno plavajo, pospešeno dihajo, se zadržujejo na površini vode in hlastajo za zrakom. Odziv na dražljaje slabijo in nazadnje ribe poginejo.
Ko primanjkuje kisika, je pomoč zelo preprosta. V akutnih primerih, ko ne moremo zamenjati vode, damo v akvarijsko vodo 15% vodikov peroksid, 1ml na 25 litrov vode. Takoj zamenjamo polovico vode v akvariju in ga dobro prezračujemo. V akvariju, kjer so razvijajoče se mladice, ne priporočamo zamenjave vode. V takem primeru znižamo višino vode na 12 do 16 cm, nato ga prezračujemo prek finega razpršilnika, da močan tok ne bi poškodoval razvijajočega se ribjega zaroda. V prenaseljenih akvarijih zmanjšamo število rib.

ZASTRUPITEV Z AMONIAKOM
Ribe presnavljajo hrano, iztrebke pa izločajo v vodo. Z razkrajanjem urina in drugih organskih snovi nastajajo v vodi nitrati in nitriti. Kot vmesni produkt nastaja amoniak, ki je za ribe zelo strupen. Pri ribah opazimo prva znamenja zastrupitve že pri koncentracijah 0,03 do 0,05 mg amoniaka na liter vode, koncentracije 0,09 do 0,19 mg/l pa so že smrtne. Negativno delovanje amoniaka je odvisno od pH vrednosti vode; če je ta pod 7,8, se hitro zmanjšuje strupenost amoniaka. Da se izognemo navarnosti zastrupitve z amoniakom, akvarij pravilno zasadimo z rastlinami, skrbimo za ustrezno pH vrednost vode (6,4 do 6,7), običajno zamenjamo tretjino vode v akvariju in redno vzdržujemo filter. Tudi veliko rastlin lahko povzroči zastrupitev z amoniakom zaradi zvišanja pH, ki je lahko posledica intenzivne fotosinteze. Brž ko opazimo prva znamenja zastrupitve (omotično plavanje), vemo pa, da je v vodi dovolj kisika, preverimo pH vrednost vode. Če je ta nad 7, po kapljicah dodamo pripravek (npr. pH-minus), dokler pH ne pade na 6,4 do 6,7. Nevarnosti zastrupitve z amoniakom pa se lahko izognemo tudi z uporabo biodenitratorja

ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM DIOKSIDOM
Zmerne količine CO2 nastajajo v vsakem akvariju zaradi različnih procesov, pri katerih oksidirajo organske snovi. Če koncentracija CO2 presega 15 do 20 mg/l, postane za ribe strupen. Ta vrsta zastrupitve je pogostejša v akvarijih, ki jih ne prezračujemo, ali če v akvarij dovajamo preveč CO2. Predvsem se to lahko zgodi ponoči v akvarijih, ki so zasajeni z veliko rastlinami. Zastrupitev zaznamo po tem, da se ribe zadržujejo na površini vode in hlastajo za zrakom. Znamenja zastrupitve so podobne kot pri pomanjkanju kisika, le da so izrazitejša v nočnem ali jutranjem času. V primerih zastrupitve z ogljikovim dioksidom akvarij močno prezračujemo ali pa zamenjamo polovico vode, dodajamo manj CO2. Da se zastrupitev ne ponovi, namestimo zračno črpalko, ki v akvarijsko vodo stalno dovaja zrak, ali pa zmanjšamo število rib v akvariju. Napravo za dovajanje CO2 nastavimo tako, da ta v nočnem času v akvarij ne dovaja CO2.

Količino ogljikovega dioksida (CO2) lahko razberemo tudi s tole priročno tabelo.

Slika

ZASTRUPITEV Z VODIKOVIM SULFIDOM
Vonj po vodikovem sulfidu (žveplecu) opozarja na hudo nečistočo; nastaja z razkrajanjem beljakovin ob pomanjkanju kisika (razkrajajoče ostanke hrane, ribji iztrebki). Več kot 1,5 hg H2S/l vode je za akvarijske ribe že smrtna količina.

ZASTRUPITEV Z NIKOTINOM
Zastrupitev z nikotinom ni pogosta, vendar se je zgodilo, vendar se je zgodilo, da so v lokalih s slabim zračenjem v akvarijih množično poginile ribe. Pogin je povzročil v vodi nakopičen nikotin. Zaradi zraka, ki ga zračna črpalka dovaja iz zajetega prostora, se v vodi kopiči nikotin. Količine 0,8 do 1,4 mg nikotina v litru vode so za nekatere ribje vrste že smrtne. Znamenja zastrupitve z nikotinom so: povešene plavuti, zbegano plavanje, motnje ravnotežnih organov in končno pogin. Zastrupitev preprečimo tako, da namestimo zračno črpalko v prostor s čistim zrakom. Tisti del cigaretnega dima oz nikotina, ki ga vsrka voda na površini, ni tako nevaren kot stalno dovajanje onesnaženega zraka skozi razpršilnik ali filter. Če zaradi zastrupitve še ni usodnih posledic, zamenjamo polovico vode, zračno črpalko pa prestavimo v prostor s čistim zrakom. Koristna je tudi uporaba filtra za zrak na zračni črpalki. Poleg omenjenih škodljivih snovi so lahko v vodi, s katero želimo napolniti akvarij, ali pa v onesnaženi akvarijski vodi še druge nezaželene snovi.

ZASTRUPITEV S ŠKODLJIVIMI PLINI IZ OZRAČJA
V bližini industrijskih središč in v večjih mestih se v ozračju nabirajo strupeni plini, zato so možne tudi zastrupitve te vrste. Predstavljajmo si, kolikšna količina strupenih spojin se nabere v akvariju, če črpalka vanj neprenehoma dovaja onesnažen zrak. Zračna črpalka srednje zmogljivosti prečrpa v desetih dneh približno 30.000 litrov zraka in del strupenih snovi ostaja v akvarijski vodi. Akvarij je v takem primeru  izpiralnik zraka. V vodi nakopičene strupene snovi lahko povzroče pogin rib. Če živimo v območju z onesnaženim zrakom, lahko sami izdelamo čistilnik zraka. Za to uporabimo čistilnik zraka in jo do 2/3 napolnimo z vodo. Na koncu vstavimo zamašek z dvema odprtinama, skozenj pa vtaknemo dovodno in odvodno cev za zrak. Obe cevi se morata tesno prilegati zamašku, da zrak ne izhaja. Dovodna cev mora biti daljša (skoznjo dovajamo zrak iz zračne črpalke), da seže skoraj do dna steklenice, nanjo pritrdimo razpršilnik za zrak. Na cevi je razpršilnik za zrak pomemben zato, da se bo le ta razpršil v čim manjše delce. Krajša odvodna cev pa mora biti nad vodno površino. Nanjo nataknemo gumijasto ali plastično cevko, skozi katero bomo v akvarij dovajali prečiščen zrak. S čistilnikom ne moremo odstraniti vseh strupenih snovi v zraku, vendar lahko zadržimo tisti del škodljivih snovi, ki se izpirajo v vodi. Priročnejša rešitev je zračna črpalka s kemičnim predfiltrom ali pa filter, napolnjen z aktivnim ogljem.

ZASTRUPITEV S KLOROM
Zastrupitev s klorom lahko nastane v akvarijih, ki jih na novo preurejamo, ali pri zamenjavi vode. V postani vodi ni nevarnosti za zastrupitev s klorom, ker le-ta izhlapi. Pitna voda iz vodovoda je v mnogih krajih klorirana, zato se moramo izogibati neposrednemu natakanju iz vodovoda, tudi iz bojlerja (zaprt sistem). Ponavadi je pitna voda klorirana z 0,1 do 0,2 mg klora na liter, lahko pa še precej bolj. Več kot 0,6 mg klora na liter že lahko škoduje ribam. Prosti klor v vodi poškoduje predvsem škržne lističe, mnogokrat pa prizadene povrhnjico ribe, poleg tega opazimo vnetje plavuti. Voda, ki stoji vsaj 24 ur v odprti posodi in jo še nekoliko prezračujemo, ne vsebuje škodljivih količin prostega klora, čeprav je bila prej močno klorirana. Klor v vodi lahko tudi ugotavljamo, npr. s Cl-testom, nevtraliziramo pa z acloralom.

ZASTRUPITEV S KOVINSKIMI SPOJINAMI
Tudi zaradi železovih, bakrovih in cinkovih spojin nastanejo zastrupitve v akvarijih. Zanje sta značilni znamenji globoko neenakomerno dihanje in močno razširjeni škržni poklopci. Mehke in slabo kisle vode navadno vsebujejo sorazmerno velik odstotek železnih spojin (1 do 2 mg na liter vode). Take vode so  v Sloveniji predvsem v Prekmurju. Če tako onesnaženo vodo natočimo v akvarij in jo segrejemo, se izloči železov hidroksid v obliki tanke rjave plasti. Železov hidroksid je posebno nevaren, če se kopiči na škržnih lističih, ker povzroča vnetja in razpad škržne povrhnjice, zato ribe poginejo. Železove spojine so zlasti nevarne in škodljive za ikre. Povrhnjica ribjih jajčec je zelo občutljiva za vse kemijske spremembe v vodi. Zanimivo je, da ob hujših zastrupitvah z železovimi spojinami ribe poginejo mirno, v normalni drži, navadno med rastlinami. Manj nevarno je rjaveče železo v akvariju, vendar je bolje, da ga odstranimo, kar velja predvsem za morske akvarije. Če imamo na voljo le vodo, ki vsebuje veliko železovih spojin (Prekmurje), jo natočimo v posebno posodo in prezračujemo najmanj 48 ur. Voda naj stoji še nadaljnih 24 ur, nato jo s cevjo previdno prečrpamo v akvarij. Usedljine, ki se je nabralo na dnu posode, ne smemo pretočiti v akvarij. Za železove spojine je posebno občutljiva ribja vrsta diskus (Symphysodon discus).
Baker, svinec in cink so kot čiste kovine malo strupene, v vodi pa tvorijo spojine, ki so večinoma strupene za ribe. Tako je bakrov sulfat strupen že pri koncentraciji 0,5 mg na liter.
Spojine niklja, kobalta in drugih kovin so strupene šele pri večjih koncentracijah. Strupenost kovinskih spojin se stopnjuje, če je v akvarijski vodi več takšnih spojin. Tako se spojine bakra in cinka skupaj petkrat bolj strupene kot ustrezne količine posameznih kovin. Zato težkih kovin ne sme biti v akvariju.

ZASTRUPITEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI
Pred nakupom izolacijskih materialov (akvarijski kit, cement, guma, barva) se prepričamo, da so zanesljivo nestrupeni. Če o tem nismo prepričani, napravimo preprost biološki preizkus. V majhno posodo damo nekaj mladih rib (gupi) in vanjo obesimo kos stekla, ki smo ga premazali z izolacijskim sredstvom. Vodo v posodi prezračujemo in je ne filtriramo. Če ribe v nekaj dneh ne kažejo nobenih znamenj zastrupitve, lahko tako sredstvo uporabimo za izolacijo akvarija. Primerni izolacijski laki so klirkavčuk (interlot), epoksi barve in poliestri. Kljub zagotovilom, da je izolacijsko sredstvo nestrupeno, sveže pobarvan akvarij pred uporabo izlužimo. Napolnimo ga do vrha z vodo, jo po 24 urah zamenjamo in mustimo še 24 ur. Nato vodo iztočimo, vse stene akvarija skrbno obrišemo in šele nato začnemo urejati notranjost akvarija.
Vse vrste cementa so strupene. Betonske akvarije moramo izolirati z ustrezno barvo. Velike cementne bazene, v katerih gojijo užitne ribe (krape, postrvi), je treba najmanj tri tedne prej dobro izluževati (spirati in pogosto menjavati vodo). V akvarijstiki ne smemo uporabljati umetnih gum (cevi, priseskov), ker se v vodi razkrajajo in so ponavadi strupene. Naravna guma ni strupena, vendar jo težko dobimo, zato se raje odločimo za predmete iz plastičnih materialov z ustreznimi atesti za uporabo v živilski industriji ali medicini.
Prisotnost nezaželenih snovi ugotovimo z ustreznimi testi za določanje npr. nitritov, nitratov, železa, bakra, klora, amonija, amoniaka idr. Njihova uporaba je zelo enostavna in prirejena za potrebe akvaristov. Teste je mogoče kupiti v vseh ZOO trgovinah in ZOO centrih.
VIR: Rihard Jerič - V svetu akvaristike
Nazadnje spremenil Dean, dne 08 Feb 2007, 19:27, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Dean
Prispevkov: 4888
Pridružen: 06 Dec 2005, 15:13
Kraj: Bilje pri Novi Gorici
Kontakt:

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Dean » 07 Jan 2006, 15:42

Opa, tole pa si se kar natipkal, lepo;-)
Stupid now or stupid for life, your decision. ;D

Personifer
Prispevkov: 20
Pridružen: 04 Jan 2006, 16:08

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Personifer » 07 Jan 2006, 16:30

Hm, Jerič...
Meni se zdi tole vse rahlo čudno. Še posebej zastrupitev z amoniakom. Rešimo se ga z biodenitratorjem?
Biodenitrator bo odstarnil le nitrat, amoniak pa bo odstranil navaden filter.

Uporabniški avatar
Dean
Prispevkov: 4888
Pridružen: 06 Dec 2005, 15:13
Kraj: Bilje pri Novi Gorici
Kontakt:

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Dean » 07 Jan 2006, 16:36

Ja, lahko biodenitrator, ali pa veliko bolj poceni in enostavno, ter hkrati tako ali tako neizbežno, le da zaradi nitrata malo bolj pogosto a v malo manjših količinah - menjava vode.
Je pa res biodenitrator zelo komot zadeva, s katero se znebimo nitrata v vodi.
A pozor!, če je ta posledica nepravilnega delovanja filtra, nepravilnega hranjenja, gnojenja, skratka slabe nege itd. vam niti bodenitrator ne pomaga
Biodenitrator pomaga pri bolj ali manj normalnem delovanju sistema, ali morda malo bolj obremenjenem (preveč ribic) in vam s svojim delovanjem lahko podaljša čas med dvema menjavama vode ne more pa je nadomestiti!
Stupid now or stupid for life, your decision. ;D

Personifer
Prispevkov: 20
Pridružen: 04 Jan 2006, 16:08

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Personifer » 07 Jan 2006, 18:38

Ne, Dean, denitrator odstranjuje le nitrat, amonijaka pa nikakor ne, saj so bakterije, ki razgrajujejo amonijak aerobne, v biodenitratorju pa so anaerobni pogoji. In poleg tega je amonijak še prej v dušičnem ciklu kot nitrat.

Uporabniški avatar
Dean
Prispevkov: 4888
Pridružen: 06 Dec 2005, 15:13
Kraj: Bilje pri Novi Gorici
Kontakt:

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Dean » 08 Jan 2006, 19:18

Kje točno pa sem jaz trdil, da biodenitrator odstranjuje amoniak?
In seveda, glede tega se pa strinjava, da mora amoniak skozi cel dušični cikel (V tej objavi je tudi malo bolje razloženo kako to poteka), da nastane nitrat, šele tega pa lahko "odpravimo" z biodenitratorjem. Drži ;-)
Stupid now or stupid for life, your decision. ;D

Personifer
Prispevkov: 20
Pridružen: 04 Jan 2006, 16:08

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Personifer » 08 Jan 2006, 20:11

V svojem (trenutno) predzadnjem postu v tej niti :-) .
Jaz sem vprašal:
Rešimo se ga z biodenitratorjem?
(nanašujoč se na amonijak)
Ti pa si odgovoril:
Ja, lahko biodenitrator, ali pa veliko bolj poceni in enostavno, ter hkrati tako ali tako neizbežno, le da zaradi nitrata malo bolj pogosto a v malo manjših količinah - menjava vode.

Uporabniški avatar
Dean
Prispevkov: 4888
Pridružen: 06 Dec 2005, 15:13
Kraj: Bilje pri Novi Gorici
Kontakt:

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Dean » 08 Jan 2006, 20:19

Personifer je napisal:
V svojem (trenutno) predzadnjem postu v tej niti :-) .
Jaz sem vprašal:
Rešimo se ga z biodenitratorjem?
(nanašujoč se na amonijak)
Ti pa si odgovoril:
Ja, lahko biodenitrator, ali pa veliko bolj poceni in enostavno, ter hkrati tako ali tako neizbežno, le da zaradi nitrata malo bolj pogosto a v malo manjših količinah - menjava vode.


Prav imaš, tako gledano se zadeva resnično tako bere, ampak jaz tako nisem mislil. Za to nejasnost se opravičujem :-)

Mišljeno je bilo samo to, da lahko biodenitrator uporabljamo, (seveda v borbi proti nitratom) vendar, pa si lahko na enostaven način pomagamo tudi z redno menjavo vode.
Tole:
Ja, lahko biodenitrator, ali pa veliko bolj poceni in enostavno, ter hkrati tako ali tako neizbežno, le da zaradi nitrata malo bolj pogosto a v malo manjših količinah - menjava vode.

Ni nikoli bilo mišljeno kot odgovor na vprašanje kako se rešimo amoniaka. A žal misliti in vedeti sta dve stvari, zato bom v bodoče poskušal biti bolj jasen v svojih odgovorih.
Lepo, da sva razčistila - tudi v korist ostalih, da nebi še kdo mislil, da sem tako mislil ;-)
Hvala, Personifer
Stupid now or stupid for life, your decision. ;D

Personifer
Prispevkov: 20
Pridružen: 04 Jan 2006, 16:08

Re: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Personifer » 08 Jan 2006, 20:44

Ja, tudi jaz imam te težave, da napišem eno in mislim drugo :-) .
Seveda, da gre to predvsem v korist ostalih, midva to že veva.

amy
Prispevkov: 407
Pridružen: 08 Mar 2006, 09:57
Kraj: Trbovlje, Krško, Ljubljana
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a amy » 27 Okt 2006, 09:48

Meni pa zadnje čase ribe veliko plavajo na površju in dihajo mehurčke. Mislim da nimam preveč prenaseljenega akvarija (več o tem v moji niti), tudi izmeritve so še kar ok, se niso poslabšale (trdota je malček visoka), vodo redno menjam, imam filter na gobico, ki pa tudi stalno dela. Res ne vem v čem bi bil problem.
Prejle sem jim dala v vodo razpršilni kamen tako da zdaj proizvajam več kisika (no, vsaj upam da je temu tako).
Glede črpalke me še zanima, mogoče premalo dela, curek iz nje je ene 10cm, po mojem bi to moralo zadostovati za zračenje.
Kaj bi še lahko storila? Naslednji teden tako ali pa tako nameravam menjati vodo.
Delaj za življenje in ne živi za delo.

Uporabniški avatar
inaaj
Prispevkov: 1081
Pridružen: 02 Mar 2006, 01:48
Kraj: Medvode
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a inaaj » 27 Okt 2006, 10:15

Kako pogosto pa menjaš vodo amy?
Prodam posteljo, potrebujem prostor za nov akvarij :) :)

amy
Prispevkov: 407
Pridružen: 08 Mar 2006, 09:57
Kraj: Trbovlje, Krško, Ljubljana
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a amy » 27 Okt 2006, 10:32

Vodo menjam dvakrat mesečno po cca. 20l.
Aha, pa da dodam še tole, CO2 sem dodajala prejšnji teden potem pa ne več, ker mi je nagajal, tako da mislim da ni prevelike količine le tega.
Delaj za življenje in ne živi za delo.

amy
Prispevkov: 407
Pridružen: 08 Mar 2006, 09:57
Kraj: Trbovlje, Krško, Ljubljana
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a amy » 27 Okt 2006, 10:32

aja, pa še tole. Na površju mehurčke pobirajo samo odrasle ribe, manjše ne.
Delaj za življenje in ne živi za delo.

Uporabniški avatar
DISKUS RoManijA
Prispevkov: 1145
Pridružen: 06 Avg 2007, 09:59
Kraj: Slov. Bistrica
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a DISKUS RoManijA » 05 Feb 2008, 17:04

Lepo pozdravljeni

Če nastane amonijak je gotovo v akvariju nekaj močno narobe. Lahko da filter (še) ne deluje biološko, lahko pa je tudi to, da je v akvariju prevelika količina organskih odpadkov, ki jih sicer tudi dobro utečen filter zaradi premajhne površine materiala v filtru in s tem premajhne populacije nitrifikacijskih bakterij ne more predelati (beri oksidirati) v znosnem času. Seveda je za nastanek zelo strupenega amonijaka potreben bazičen pH.

V smislu boja proti tovrstni težavi (če slučajno nastopi), pa me zanima če je že kdo slišal, da je v primeru zastrupitve z amonijakom boljše zamenjati del vode s klorirano vodo direktno iz pipe kot pa s postarano?

Uporabniški avatar
Dean
Prispevkov: 4888
Pridružen: 06 Dec 2005, 15:13
Kraj: Bilje pri Novi Gorici
Kontakt:

Odg: Zastrupitve akvarijskih rib

OdgovorNapisal/-a Dean » 05 Feb 2008, 23:09

DISKUS RoManijA napisal/-a:V smislu boja proti tovrstni težavi (če slučajno nastopi), pa me zanima če je že kdo slišal, da je v primeru zastrupitve z amonijakom boljše zamenjati del vode s klorirano vodo direktno iz pipe kot pa s postarano?


Še nikoli ...
Stupid now or stupid for life, your decision. ;D


Vrni se na “Bolezni in zdravljenje”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta