Kostarika

Moderator: Ekipa Aquanubis

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 01 Sep 2016, 00:48

Pozdravljeni!
Letos na začetku leta smo študentje biologije dobili priložnost, da v okviru štidija obiščemo raziskovalno postajo Dunajske univerze Na pacifiški strani Kostarike. Tako sta se januarja na eksurzijo odpravila ne le eden, ampak kar dva člana tega foruma: jaz in Ana (a2l2 in fish.si).
ekskurzija je trajala 18 dni, od katerih smo 10 dni preživeli na postaji.
Zadnji trije dnevi so bili namenjeni samostojnemu delu nas, študentov, da smo si lahko po skupinah podrobneje ogledali organizme, ki so nas zanimali... in kaj drugega naj storita akvarista v tropih, kot da preživita tri dni z glavo v potočkih :wide: ?
podrobneje: opazovala sva število vrst vseh rib ter razmnoževalno vedenje ostrižnikov- želela sva izvedeti, kako velik prostor branijo, in kaj so dražljaji, ki spročžajo agresijo (zadnjega dela nisva izvedla).
Delo je potekalo tako, da sva v vaškem potoku/rečici (takrat, v sušni dobi je bila velika kot Želimeljščica, le da je bila popolnoma neregulirana) z imenom quebrada Gamba šnorkljala in opazovala ribe ter jih snemala z GoProjem . Stvar sva naslednji dan ponovila v nekoliko večji rečici, rio Bonito (velikost med Iško in Ljubljanico).
Quebrada Gamba teče skozi gozd, nato pa skozi kulturno krajino ter večjo, a razpršeno vas. V njej je bilo vse polno alg, najbrž zaradi kmetijstva ob njej. Drugih zanimivih živali in rastlin tu nisva načla, zato pa je bilo vsega skupaj 19 vrst rib.
quebrada Gamba.png
quebrada Gamba

Med drugim sva v teh rečici doživela pravo presenečenje ob potapljanju v zelo nizki vodi sem le nekaj decimetrov od svoje glave zagledal neprijetno velika usta, podobna piranji. Izkazalo se je, da je bila presenetljivo velika riba (od gobca do korena repa 47 cm) Brycon behreae, nenevaren vsejedec, sicer pogost v večjih rekah. najin primerek sva ulovila, ga izmerila in slikala, nato pa presenečena opazila, da spušča ikre... očitno sva ribo zmotila pri drsti, zato sva jo vrnila nazaj... po vseh znakih sodeč, je bila to njena zadnja drst, saj jo je bilo zelo lahko ujeti, pa tudi plavala ni več navpično.
Poleg te vrste karacinidov sva videla še Astyanax aeneus, Bryconamericus terrabensis, Roeboides ilnae, Hyphessobrycon savagei ter Pterobrycon myrnae. zadnja vrsta je endemična za ožje območje, po katerem smo se gibali. Je izredno lepa ribica, vendar nisva uspela narediti nobenega dobrega posnetka. Glede na to, da lahko živi tudi v trdih vodah pa sploh zelo primerna za akvarije... vendar je zaradi majhnega območja razširjenosti mogoče bolje, da jo pustimo kar tam, da ne bomo izropali majhne populacije.
Od ostalih rib sva videla:
Poecilidae: Brachyraphis rhabdophora, Poecilopsis retropinna, Poecilopsis paucimaculata, Poecilia giliiPrva vrsta je endamit.
Pimelodidae: Pimelodella chagersi
Cichlidae: Tomocichla sieboldii, Cryptoheros sajica, Parachromis loisellii, Amphilophus diquis
Eleotridae: Hemieleotris latifasciata
Gobiidae: Awaous transandeanus/banana, Sicydium salvini

Characidae.png
Zgoraj Astyanax aeneus, spodaj Bryconamericus terrabensis

Brycon behreae.png
Brycon behreae in jaz:)

Pimelodella.png
Pimelodella chagersi

Poecilia.png
Poecilia gilii


Rio Bonito v večjem delu svojega toka teče po dokaj nedotaknjenem delu gozda, kjer gozd nikoli ni bil popolnoma odstranjen, ob njej pa ne živi nihče. Posledica tega je popolnoma naraven tok reke- rečica, precej manjša od Ljubljanice (večji del leta :D V deževni dobi precej naraste) ima strugo, široko toliko kot Sava, z mnogimi prodišči, rokavi , bazenčki... V sušnem delu leta se prodišča uporabljajo za cesto, ki vodi do postaje rangerjev, ki pazijo na naravovarstveni park. Ob njej rastejo mnoge zanimive rastline, akvaristično najbolj zanimiva je bila vrsta Ludwigije na prodiščih. Od znanih rastlin se je tam pojavljalo še drevo Balsa (znano zaradi mehkega lesa), mimoza, ter Costus.... najbrž še kaj :D.
Na bregovih je bilo mnogo vrst ptic... čaplje, martinci in vodomci...
rio Bonito.png
rio Bonito

V bazenčkih in kanalih sva videla 18 vrst rib. , vse naštete zgoraj, razen Pterobrycon, HHemieleotris, Bryconamericus, poleg teh pa sva opazila še Gobioesox potamus, Agonostomus monticola in Rhamdia gutemalensis (stonekisser, cipelj in som).

Poleg teh tekočih habitatov sva preučila tudi stoječe vode, se pravi lužice in mlake, ki ostanejo za poplavami. vedela sva namreč, da tu živijo kiliji. V takih mlakah sva res našla eno vrsto kilijev: Rivulus hildebrandi, poleg nje pa nekjo ribo, ki skoraj zagotovo spada v rod Poecilia, vendar zelo verjetno ni bila tipična P. gilii: ribe so bile na splošno manjše, drugačnih barv in oznak na telesu... nova vrsta :P ?
Rivulus.png
Rivulus hildebrandi

mlaka.png
mlaka, od koder sva izvlekla kilije in neznano Poecilijo


Ostale dneve smo porabili za ekskurzije bo bližnji in daljni okolici postaje.
Na eni od ekskurzij smo šli v dolino (precej prepričan sem, da bi Slovenci tej dolini rekli grapa), kjer smo iskali podrevnice. Letos in lani sta bili na Kostariki precej siušni leti, kar je za žabe precej slab dejavnik, zato nismo prevč upali, da bi jih našli. Ob vračanju iz doline pa je dežurnemu herpetologu uspelo ujeti to drobno žabico. Žabice so bile vrste Oophaga granulifera, (naj)bližji sorodnik bolj znane modrohlače Oophaga pumilio. (Slednjo smo brez uspeha iskali na atlantski strani, a brez uspeha). O granulifera je še en endemit tega območja, saj se jo najde le v porečjih rek, ki se izlivajo v Golfo Dulce.

Obiskali smo tudi mangrove na izlivu reke Coto. Reka je v zaliv nanesla ogromno materiala, ki ob oseki tvori sipine. Na teh sipinah se občasno tvorijo bazenčki, kamor se ujamejo ribe. Verjetno je vsaj kakšen teh bazenčkov tudi človeškega izvora. V dveh od teh bazenov smo našli ribe. Nedvomno so spadale v red sledi (Clupeiformes). Bile so zelo podobne evropski atlantski čepi. Bazenčki so bili zelo vroči (že voda v zalivu je imela pošteno čez 30°C, bazenčki so bili vroči), zato so ribe umirale, lahek plen pa je privabil morske ptiče (burnice in pelikane). Nekaj rib smo nalovili, da smo privabili priče, druge pa smo prihranili in z njim nahranili gnezdeče ptice v mangrovah. V mangrovah smo srečali krokodile, od ribjih prebivalcev pa smo videli le napihovalko. Zelo je bila podobna eni izmed vrst, ki jo akvaristi gojimo v akvarijih.
V mangrovah je rastlo nekaj zanimivih rastlin; poleg mangrov (dotična vrsta se je spopadala s slanostjo tako, da je odvečno sol odlagala v stare liste, ki so potem odmrli in odpadli), vrsto orhideje in praproti, ki rasteta samo v mangrovah ter vrsto kljukaste lilije (Crinum)

Med potepanjem po okolici raziskovalne postaje na la Gambi sem srečal še nekaj vrst:
rio Sardinal (brez sardin) je bil zelo čista gozdna rečica, v kateri sem srečal cele jate Pterobrycon myrnae, seveda sem bil ta dan brez kamere. V potoku je bilo mnogo somov iz družine Loricariidae (oklepničarji), ki pa so se mi hitro umikali v luknje, ki so si jih skopali v glineni breg. Na določenih mestih je bilo teh lukenj tako veliko, da je breg dobil videz švicarskega sira. Na vrhu te rečice, pod slapom sem našel veliko populacijo glavočev Sicydium salvini Ti gobiji pripadajo poddružini Sicydiinae (akvaristi poznamo rod Stiphodon), ki je zelo dobro prilagojena na življenje v hitrih vodah. Trebušne plavuti so preoblikovane v močan prisesek, ki jim omogoča, da se pritrjajo na skale. Priseski so tako močni, da lahko mladiči nekaterih vrst preplezajo slapove. Sicer pa so mnogi predstavniki te družine anadromni: odrasli so sladkovodni, mladice pa se razvijejo v slani vodi. Tudi Sicydium salvini niso nič drugačni. Pod slapom sem opazoval samce, ki so se razkazovali samicam. sicer rjavo sivi glavoč se tedaj spremeni v sivo-črnega lepotca z modrimi znamenji po obeh hrbtnih plavutih. Po parjenju in izlegu mladice odplakne po reki navzdol v morje. Tam postanejo larve del planktona in se razširjajo na dolge razdalje. Zato imajo nekateri predstavniki te poddružine ogromno razširjenost.

Zadnji dan sem v tolmunu pod slapom opazil še največjega plenilca v teh potočkih: Eleotris sp. To je ščuki podobna riba, ki se tudi obnaša tako. le velikost je nekoliko drugačna: eleotris zraste le do 30 cm :)

V prihodnosti sledi še opis opazovanja ostrižnikov v divjini :)
Zdajle pa sledi še nekaj slik... zaradi velikosti datotek mi dela težave :)
Nazadnje spremenil a2l2, dne 01 Sep 2016, 01:08, skupaj popravljeno 2 krat.
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 01 Sep 2016, 00:51

Še slik:
Priponke
DSC_Oophaga.JPG
podrevnica
DSC_napihovalka (1).JPG
napihovalka
DSC_Luwigia sp..JPG
Luvigija
DSC_krokodil (2).JPG
lačne ptice pri mangrovah
DSC_krokodil (1).JPG
nekje na tej sliki je krokodil :D
DSC_čepa (2).JPG
Costus sp.
DSC_čepa (1).JPG
riba, podobna čepi... na sipinah pred mangrovami
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 01 Sep 2016, 01:00

Pa še nekaj:
Ps: nekatere so bile posnete z GoProjem, zato je kvaliteta takotako, vendar so edine podvodne.
Priponke
GOPR0057.JPG
GOPR0041.JPG
DSC_0103.JPG
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 01 Sep 2016, 01:07

še zadnja za ponoč :D
Priponke
GOPR0043.pdf
(776.55 KiB) Prenešeno 83 krat
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery

Uporabniški avatar
BojanD
Prispevkov: 2031
Pridružen: 21 Dec 2005, 21:39
Kontakt:

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a BojanD » 01 Sep 2016, 09:03

Odlično, res zanimiv prispevek. Hvala in pohvala obema. Mi je sicer že Ana nekaj o tem ustno poročala, a je povsem drugače zapisano in s fotkami. :toja

Glede izrazoslovja: napiše se... piraji, ne ...piranji.

Uporabniški avatar
dejan90
Ekipa Aquanubis
Ekipa Aquanubis
Prispevkov: 2415
Pridružen: 17 Dec 2011, 13:03
Kraj: Pragersko - Sl. Bistrica

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a dejan90 » 01 Sep 2016, 10:23

Odlicen prispevek. Se kaj slik pa se sploh ne bi branil, saj je okolje res prekrasno.


Sent from my iPhone using Tapatalk
Mi je rekla:"Jaz ali tvoji akvariji?" .... Škoda, bila je fajn punca... :D

Moj 770l akvarij

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 01 Sep 2016, 14:05

Slike bodo še prišle... nameravam napisat še en cel post o ostrižnikih, ker sva jim namenila nekoliko več pozornosti- takrat bom poslal še filmčke, ki sva jih posnela, pa še nekaj slik.
Najprej se jih moram naučit skrčit, ker je bila žal večina prevelika :/
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery

Uporabniški avatar
fish.si
Prispevkov: 417
Pridružen: 10 Feb 2007, 16:38
Kraj: Ljubljana

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a fish.si » 01 Sep 2016, 22:05

Odlično Aljaž :) fajn si spisal!

plecocicho
Prispevkov: 560
Pridružen: 08 Dec 2006, 21:39

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a plecocicho » 05 Sep 2016, 16:06

Prvič, tako sem vama favš, da vaju bo pobralo od kolcanja, mene pa od zavisti ;)-. Preden pa nas pobere, to sta šla v okviru našega faksa ali erazmus izmenjave? Kdo je kril stroške in koliko sta morala plačati za pot in stroške tam? Sta merila kakšne vodne parametre? Kolikšna je bila največja globina tam? Se že veselim ostalih slik in filmčkov.
lp

Uporabniški avatar
a2l2
Prispevkov: 592
Pridružen: 19 Nov 2008, 20:37
Kraj: Lj-Kodeljevo

Re: Kostarika

OdgovorNapisal/-a a2l2 » 05 Sep 2016, 17:20

V okviru našega faksa smo šli - izbirni predmet :)
Stroške smo krili sami letalske karte se dobijo od 700€ navzgor, bivanje na postaji pa je bilo okrog 30-40 € na dan, poleg 10 dni na postaji smo si ogledali še nekatere druge kraje vse skupaj je bilo zato bivanjeokrog 1000€.
Parametrov vode nisva merila... na splošno se na postaji največ ukvarjajo z žuželkami, ptiči, sesalci in rastlinami, sploh z reforestacijo... zato je bilo bolj malo opreme za raziskovanje voda (dobila sva majhen steklen akvarij in akvarijsko mrežico :P)... mislim da sva bila med obiskujočimi študenti prva, ki sva se sploh ukvarjala s tem :D.
Področje, kjer sva raziskovala, je geološko zapleteno a relativno revno z apnencem, zato je voda relativno mehka, vendar niti približno tako, kot kakšen rio Negro. Poleg tega pa je širše območje precej apnenčasto, zato so vode večinoma trde in je porečje rio Bonito redka izjema, saj so vode večinoma precej trde (nekaj 10 km dolvodno naprimer, kjer se izlije v večji pritok).

Globina vode je bila od nekaj cm do 2 m. Quebrada gamba je bila globoka največ 1,2 m v tolmunih, večinoma pa okrog 20-30 cm (dobro čez gležnje). Rio bonito je imel globje tolmune, (2 m), vendar je bila večinoma reka globoka med 20-60 cm (približno do kolen). V deževni dobi lahko rio Bonito naraste , vendar se hitro razlije, tako da nikoli ni pretirano globok, quebrada pa je prktično hudourniški potok, ki mu takoj po dežju lahko gladina narste za trikrat :)
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint-Exupery


Vrni se na “Okolje - Naravni habitati - Ekologija”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov